Strokovne službe obrambnega in zunanjega ministrstva pripravljajo poročilo o stanju v Afganistanu, ki ga morajo v skladu z zavezami do državnega zbora pripraviti na polovici sedanje misije urjenja afganistanskih sil z lastno skupino za urjenje, t.i. skupino OMLT. Ob tem bodo pripravile tudi več možnih variant odločitve glede prihodnosti Slovenije v Afganistanu, a jih bo morala sprejeti naslednja vlada, je danes za STA poudarila Jelušičeva.
Več podrobnosti o poročilu ni želela razkriti, je pa dejala, da se o sodelovanju pri prizadevanjih za stabilizacijo Afganistana pogovarjajo tudi z zavezniki. Ti po besedah Jelušičeve poudarjajo, naj Slovenija na primeren način "nosi svoj del bremena ali pa se nas pri tovrstnih aktivnosti ne potrebuje več".
"To v bistvu pomeni, da bi se nas začelo izključevati iz vseh projektov in skupnega zaupanja, bodisi ekonomskih bodisi vojaških bodisi varnostnih. To morda doma bolj slabo razumemo, ko pavšalno govorimo o svojih obveznostih in pravični delitvi bremen," je dejala Jelušičeva iz poljskega Vroclava, kjer se udeležuje neformalnega zasedanja obrambnih ministrov EU.
To po besedah ministrice sicer ne pomeni neposredno nekih sankcij, npr. izključitve iz Nata ali česa podobnega. A zaveznice v Natu so konkretne države, s katerimi ima Slovenija določene gospodarske posle in pogodbe. "In tu izgubljamo zaupanje. Država, ki drugim obrne hrbet, je tudi gospodarsko manj vredna zaupanja," je opozorila.
Moramo razumeti tudi nizozemski primer, je opozorila. "Nizozemska je namreč na podlagi vlade, ki je že bila v odhajanju, sprejela odločitev o umiku iz Afganistana, to pa je nato zelo obremenilo naslednjo, ki je z velikimi težavami poskušala prepričati vse stranke, da se je znova vrnila v Afganistan, a z veliko manjšim zaupanjem zaveznikov. To je zelo poučno tudi v našem primeru," je še ponazorila ministrica, ki po torkovem padcu vlade opravlja le še tekoče posle.