Poskus tega se bo zgodi tudi danes, ko se bo parlamentarna ustavna komisija po dolgem času le sešla in vzela v pretres t. i. »Brglezovo« varianto, s katero bi obšli voljo ustavnih sodnikov s konca leta 2014.
Tudi zato, ker Milan Brglez ni sklical seje ustavne komisije, predsednica odbora za izobraževanje Mirjam Bon Klanjšček z različnimi triki zadržuje obravnavo vladnega predloga, s katero bi izpolnili ustavno odločbo glede financiranja zasebnega šolstva. Vlada predlaga stoodstotno financiranje obveznega javnega programa v zasebnih osnovnih šolah ter 85-odstotno financiranje javnega razširjenega programa. Temu odločno nasprotuje SD, Zavezništvo in Levica pa tudi Desus.
Poglejmo kaj predlaga pravnik Brglez, predsednik državnega zbora in podpredsednik SMC. V veljavni ustavi piše, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. K temu še dodaja, da država ustvarja možnost, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Da bi pretentali voljo ustavnih sodnikov, bo Brglez dal na glasovanje naslednjo formulacijo novega 57. člena ustave:
»Izobraževanje je svobodno.
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno.
Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.
Financiranje javnih šol se zagotavlja iz javnih sredstev. Pod pogoji in na način, kot to določa zakon, se lahko iz javnih sredstev financirajo tudi zasebne šole.«
Odločba ustavnega sodišča bi bila neveljavna, saj ustava izrecno daje pooblastilo državnemu zboru določitev pogojev in način sofinanciranja zasebnih šol. V SD bi to preigravanje volje najvišjega sodnega telesa podprli, če bi bilo izrecno jasno, da iz tega čelna ustave jasno, da država nima obveznosti financirati zasebne šole.
Naj Brgleza in njegove kršitelje ustave in odločbe ustavnega sodišča v koaliciji spomnimo na stališče dr. Rajka Pirnata, ki se v pravnem mnenju kot član posebne strokovne skupine ustavne komisije (na predlog SMC!) v načelu ni strinjal, da bi se ugotovljena neustavnost zakona odpravila s spremembo ustave. »To je v temelju v nasprotju z načelom delitve oblasti. Državni zbor sicer pravico spremeniti ustavo, vendar tega ne sme storiti s »sprevrženim« namenom nadigrati ustavno sodišče.«
Ko smo pred časom govorili z dr. Matej Avbljem, se je ta strinjal, da je sprememba ustave mogoča, vendar morajo za neizvršitev odločbe v obliki ustavnega amandmaja obstajati zelo utemeljeni, široko družbeno sprejeti razlogi, ki lahko nastopijo le v izjemnih primerih. »V nasprotnem tvegamo, da se ustavna demokracija izvotli in vse bolj spremeni v vladavino politične večine pod ustavo. V taki ureditvi pa ni več garancije za enako zaščito pravic vseh.«
