Spomnimo, 13. avgusta 2020 je visoki ameriški gost Mike Pompeo s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem v Vili Bled podpisal izjavo o varnosti omrežij 5G, pred tem pa je imel pogovor tudi s premierjem Janezom Janšo.
Z velikim parkom obdana Vila Bled na obali jezera je ena najprivlačnejših kulturnih znamenitosti Bleda in eden najbolj atraktivnih slovenskih protokolarnih objektov. Toda vila ima za sabo pestro zgodovino in je bila med drugim tudi nekdanja Titova poletna rezidenca, v kateri naj bi se nekdanji dosmrtni predsednik Jugoslavije še največ zadrževal v času informbiroja. O tem delu zgodovine vile je v svojem govoru negativno spregovoril tudi Pompeov gostitelj Janez Janša, češ da je »služila slovenski komunistični eliti, medtem ko smo bili drugi v zaporih njenega režima«.
A kakorkoli že, prav na ta del zgodovine vile še najbolj slikovito spominja freska v kongresni dvorani. Gre za fresko Slavka Pengova, dedka Anžeta Logarja, iz leta 1947 s katero so v Vili Bled nadomestili poslikave, ki so jih v njej dali narediti Karađorđevići, katerim je vila pripadala pred drugo svetovno vojno. Osrednji motiv freske je bitka za Neretvo – bitka za reševanje ranjencev iz nemškega obroča. Na krajši steni je upodobljena gradnja nove domovine, kjer je v ospredju podoba ženske z veliko jugoslovansko zastavo v roki in otrokom na rami. Kot modeli naj bi pri nastanku freske sodelovali zaposleni v vili Bled in vojni ujetniki, ki so stavbo gradili.
Prekrita umetnina je ob obisku Mikea Pompea predvsem na socialnih omrežjih dvignila precej prahu, češ da je zunanji minister Anže Logar zatajil dedka in dal njegovo fresko prekriti. Resnici na ljubo je težko verjeti, da bi kaj takšnega zaukazal prav Logar, a več kot očitno je, da se tudi za to, da bi bila dedkova freska tistega dne razkrita, ni zavzel.
V medijih se je pozneje pojavilo uradno pojasnilo upravljalca vile JGZ Brdo, v katerem so med drugim zapisali, da je bil sprejem ameriškega zunanjega ministra Pompea na terasi Vile Bled in ne v dvorani, kjer je freska.
Po njihovi navedbi naj bi dvorana ob slabem vremenu služila kot »rezervna« lokacija porok. »Če naročnik želi (in pri porokah jih večina to želi), fresko zakrijemo z belo zaveso. Ker pa ne gre za sodoben sistem, ko bi to lahko naredili s klikom na gumb, ampak je treba zaveso potegniti ročno, je to zelo zamudno. Zato freska v poletnih mesecih, ko je porok več, pogosto ostane zakrita po več dni skupaj,« se je še glasilo njihovo pojasnilo.
A tudi takšno utemeljevanje in opravičevanje zakrivanja fresk je naravnost absurdno. Pokrivanje sten s tekstilnimi oblogami, še posebej v poletnih mesecih ali celo ob dežju, ko smo priča visoki vlažnosti, je skrajno neodgovorno in umetnini vse prej kot koristi. Tudi zato bi se morala tovrstna praksa prekrivanja umetniških del, ne glede na njihov motiv, izkoreniniti. Anže Logar, ki prihaja iz umetniške družine in mu druženje z umetninami zagotovo ni tuje, pa bi moral biti prvi, ki bi se zavzel za odgovorno ohranjanje zapuščine svojega dedka.
Navsezadnje imajo naročniki poročnih storitev za te namene v Sloveniji na voljo še vrsto drugih dvoran. Naj izberejo tiste, katerih zgodovina in izgled ustreza njihovemu okusu. Isto velja tudi za politike.