dominika švarc pipan, maša kociper, branko lobnikar Svet24.si

Dodatno poročilo Lindava o morebitnih političnih...

ruski državljani, zemun Svet24.si

V Srbiji jih je kot Rusov

bostjan lindav sta2 Necenzurirano

Je policija "Janševa" ali ne? #analiza

damir crncec pl4 Reporter.si

Državni sekretar D. Črnčec: Po dolgem blatenju ...

rodriguez ronaldo Ekipa24.si

Uh, kako je udarila: Oglasila se je tudi Ronaldova...

natalija-verboten Odkrito.si

Natalija Verboten - Po 15 letih se je vrnil njen ...

slovenija norveska lv Ekipa24.si

Bomba vseh bomb: vroči slovenski reprezentant ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Je predsedniški kandidat Anže Logar zatajil dedka in NOB?

Deli na:
Je predsedniški kandidat Anže Logar zatajil dedka in NOB?

Freska Slavka Pengova, dedka Anžeta Logarja, v Vili Bled. - Foto: Primož Lavre

V luči predsedniške bitke, ki trenutno poteka v Sloveniji, je ponovno na površje priplavala nikoli povsem razjasnjena zgodba o prekriti freski v kongresni dvorani Vile Bled ob obisku ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea 13. avgusta 2020. Obiskovalci so namreč nekaj dni po visokem obisku v vili naleteli na prizor povsem prekritih umetnin, neformalno pojasnilo pa se je glasilo, da je temu tako zaradi obiska Pompea, ki se je v vili sestal s premierjem Janezom Janšo in zunanjim ministrom Anžetom Logarjem. Zadrega je bila še toliko večja, ker so prekrite umetnine pravzaprav delo pokojnega dedka Anžeta Logarja - znanega slikarja Slavka Pengova.

Spomnimo, 13. avgusta 2020 je visoki ameriški gost Mike Pompeo s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem v Vili Bled podpisal izjavo o varnosti omrežij 5G, pred tem pa je imel pogovor tudi s premierjem Janezom Janšo.

Z velikim parkom obdana Vila Bled na obali jezera je ena najprivlačnejših kulturnih znamenitosti Bleda in eden najbolj atraktivnih slovenskih protokolarnih objektov. Toda vila ima za sabo pestro zgodovino in je bila med drugim tudi nekdanja Titova poletna rezidenca, v kateri naj bi se nekdanji dosmrtni predsednik Jugoslavije še največ zadrževal v času informbiroja. O tem delu zgodovine vile je v svojem govoru negativno spregovoril tudi Pompeov gostitelj Janez Janša, češ da je »služila slovenski komunistični eliti, medtem ko smo bili drugi v zaporih njenega režima«.

Foto: Bobo - Srečanje Mike Pompea, Janeza Janše in Anžeta Logarja v Vili Bled.

A kakorkoli že, prav na ta del zgodovine vile še najbolj slikovito spominja freska v kongresni dvorani. Gre za fresko Slavka Pengova, dedka Anžeta Logarja, iz leta 1947 s katero so v Vili Bled nadomestili poslikave, ki so jih v njej dali narediti Karađorđevići, katerim je vila pripadala pred drugo svetovno vojno. Osrednji motiv freske je bitka za Neretvo – bitka za reševanje ranjencev iz nemškega obroča. Na krajši steni je upodobljena gradnja nove domovine, kjer je v ospredju podoba ženske z veliko jugoslovansko zastavo v roki in otrokom na rami. Kot modeli naj bi pri nastanku freske sodelovali zaposleni v vili Bled in vojni ujetniki, ki so stavbo gradili.

Prekrita umetnina je ob obisku Mikea Pompea predvsem na socialnih omrežjih dvignila precej prahu, češ da je zunanji minister Anže Logar zatajil dedka in dal njegovo fresko prekriti. Resnici na ljubo je težko verjeti, da bi kaj takšnega zaukazal prav Logar, a več kot očitno je, da se tudi za to, da bi bila dedkova freska tistega dne razkrita, ni zavzel.

Foto: Bobo - Prekrite freske v času obiska Mikea Pompea.

V medijih se je pozneje pojavilo uradno pojasnilo upravljalca vile JGZ Brdo, v katerem so med drugim zapisali, da je bil sprejem ameriškega zunanjega ministra Pompea na terasi Vile Bled in ne v dvorani, kjer je freska.

Po njihovi navedbi naj bi dvorana ob slabem vremenu služila kot »rezervna« lokacija porok. »Če naročnik želi (in pri porokah jih večina to želi), fresko zakrijemo z belo zaveso. Ker pa ne gre za sodoben sistem, ko bi to lahko naredili s klikom na gumb, ampak je treba zaveso potegniti ročno, je to zelo zamudno. Zato freska v poletnih mesecih, ko je porok več, pogosto ostane zakrita po več dni skupaj,« se je še glasilo njihovo pojasnilo.

Foto: Primož Lavre - Kongresna dvorana Vile Bled je nekoč Titu služila tudi kot kinodvorana.

A tudi takšno utemeljevanje in opravičevanje zakrivanja fresk je naravnost absurdno. Pokrivanje sten s tekstilnimi oblogami, še posebej v poletnih mesecih ali celo ob dežju, ko smo priča visoki vlažnosti, je skrajno neodgovorno in umetnini vse prej kot koristi. Tudi zato bi se morala tovrstna praksa prekrivanja umetniških del, ne glede na njihov motiv, izkoreniniti. Anže Logar, ki prihaja iz umetniške družine in mu druženje z umetninami zagotovo ni tuje, pa bi moral biti prvi, ki bi se zavzel za odgovorno ohranjanje zapuščine svojega dedka.

Navsezadnje imajo naročniki poročnih storitev za te namene v Sloveniji na voljo še vrsto drugih dvoran. Naj izberejo tiste, katerih zgodovina in izgled ustreza njihovemu okusu. Isto velja tudi za politike.