Po svetu so banke, kot je spomnil, reševali lastniki. Ko niso mogli več zagotoviti kapitala, je vstopila država. "V Sloveniji pa je problem, da jemljemo vedno znova iz iste malhe ... Zato se vselej zapletamo v zgodbe, povezane z davkoplačevalci. Namesto da bi bila vloga države v bankah in gospodarstvu vedno manjša, je vedno večja," je opozoril.
To bi Jazbec rešil tako, da bi pretvoril ta posojila v lastniške deleže. "Ker imamo državne banke, to pomeni, da smo v vseh poskusih normalizacije slovenskega gospodarstva zopet postavljeni pred iste odločitve kot na začetku privatizacijskega procesa v devetdesetih letih, razlika je le v vrednostih, ki so danes veliko nižje," je povedal.
"Edina rešitev je prodaja, bodisi tujcem ali domačim vlagateljem. Slednje smo poskušali v preteklih desetletjih, in upam, da smo v tajkunskih zgodbah ugotovili, da tako ne gre. Prodaja tujcem je izhod v sili, vmesna rešitev pa bi bila najem profesionalnih upravljavcev, od katerih bi se lahko celo kaj naučili," je ocenil.
S tem bi se po njegovih besedah izognili tudi pritisku po takojšnji prodaji premoženja, ki je v ekonomskem smislu težko opravičljiva. Nemogoče je namreč na hitro prodati tako veliko število podjetij po primerni ceni. "S prodajanjem kažemo svetu, da mislimo resno, a za Slovenijo so ključne nove investicije, ki jih brez demonstrativnih učinkov privatizacije ne bo," je dejal.
Ob tem denimo po njegovih besedah postopek prodaje premoženja NKBM teče po pričakovanjih. "NLB pa bomo težko prodali, dokler bo obveljala klavzula 25 odstotkov plus ena delnica. To je tako, kot da bi prodajali štirisobno stanovanje, pri čemer bi eno sobo še vedno obdržali zase," je ponazoril.
Rezultati novih obremenitvenih testov so za ti banki, lani v celoti podržavljeni, znova prinesli ugotovitev hipotetičnega kapitalskega primanjkljaja. "Nekateri lahko ocenjujejo, da je bil rezultat slab, drugi, da smo imeli izredno srečo," je povzel. Na vprašanje, ali je zadovoljen z upravami bank ali ne, pa je odgovoril: "Če me vprašate kot nadzornika, bom potrdil, da banke ne kršijo nadzorniških pravil. Če me vprašate kot davkoplačevalca, pa bi si želel, da bi bile banke bolj učinkovite."
Dokapitalizacije bank v Sloveniji so se po njegovem izkazale za upravičene in minimalno zadostne, niso pa rešile prestrukturiranja finančnega dolga podjetij. "To ni zgolj ekonomski, marveč politični problem, saj nujno vodi tudi v lastniško prestrukturiranje," je poudaril. Pri tem pa vsa zadolžena podjetja po njegovih opozorilih ne bodo preživela, čeprav se v državi pojavlja histerija, da morajo. A najbrž obstajajo razlogi za to, da slabo poslujejo.
"V Sloveniji, ne samo v bančništvu, so pomešane vloge posameznih institucij, funkcij, predvsem pa so pomešane vloge, kdo je kdaj lastnik in kdaj upravljalec," je dejal. "Mi kot nadzornik presojamo regulatorni okvir in njegovo uresničevanje. Vodenje in upravljanje premoženja pa je stvar lastnikov bank," je spomnil.
Na kritike o preteklem delovanju Banke Slovenije je povedal le, da je ta zahtevala dokapitalizacije pravočasno in v zneskih, ki bi lahko omilili krizo. "Odločitev pa je bila v rokah lastnika, finančnega ministrstva in vlade. Položaj Banke Slovenije je morda najlaže ponazoriti s tem, da je lahko biti strog do sosedovih otrok, medtem ko se za lastne vedno najde kakšen odpustek," je bil slikovit.
Na vprašanje, kako bodo centralni bančniki zagotovili, da se slabe prakse ne bodo nadaljevale ali ponovile, je odgovoril s prispodobo: "Lance Armstrong je sedemkrat zmagal na dirki po Franciji, preden so ugotovili, da je goljufal. Dokazovanje zlorab dopinga je veliko bolj resna znanost kot ekonomija, pa so ga zalotili šele, ko so ga izdali sodelavci."
Tako je po njegovem težko pričakovati, da ne bo novih kriz. Vsaka prinese s seboj spremembo regulative, kot se je zgodilo sedaj. A je opozoril še na eno stvar - finančni trgi se nenehno razvijajo in s tem tudi finančni instrumenti, česar regulativa ne dohaja. "Kot odgovor na krizo je nastal tudi enotni nadzornik v območju evra."
V postopku lanske sanacije obeh bank pa ostaja še eno nerazčiščeno vprašanje - izbris lastnikov podrejenih instrumentov v bankah, ki ga mora presoditi ustavno sodišče. Za nastali položaj Jazbec ne vidi nobene odgovornosti: "Če ne bi izbrisali podrejencev, bi kršili zakon. Če tega ne bi storili, bi moral prevzeti odgovornost za kršenje zakona o bančništvu," je nanizal in si zaželel, da bi sodišče o tem čim prej razsodilo, ker so po njegovem pritiski na Banko Slovenije neutemeljeni.