SNG Opera balet in Ljubljana je svojo letošnjo sezono grandiozno odprla z baletom. S kar dvema sklopoma predstav za otroke. Prvi sklop je glasbena pravljica za pripovedovalca in orkester Sergeja Sergejeviča Prokofjeva Peter in volk, drugi pa je balet po noveli pisatelja Antoina de Saint-Exupéryja Mali princ Aleksandre Naumovski Potisk. Pohvalno. Termin predstav je dober za otroke. Začetek šolskega leta, ko je v šoli obilica organizacijskih izzivov, porodnih krčev novega šolskega leta, in obisk kulturne institucije, kot je opera, je naravnost priročen.  

Tina Resman kot pripovedovalka je novinka na operno-baletnem odru in se je zelo trudila s svojo interpretacijo, a žal ni delovala najbolj prepričljivo. Tu smo pogrešali večjo vlogo in pozicijo pripovednega tona, a so ga baletniki s svojim gibom lepo nadgradili in zgodbo strnili v jasno dramaturško nit. Vsekakor je govorjena beseda pomagala, da se je lepo izšlo.

Režijsko-koreografski elementi po zamisli Ivana Peternelja so dobili obliko pripovednega, izraznega, modernega baleta, nekatere zamisli so dobre, ponekod bi lahko kako idejo bolje izpilili. V veliko pomoč režijsko-koreografskim zamislim pa so sami odlični plesalci v svoji visoki profesionalnosti in izraznosti. Morda bi kdo pogrešal kak element belega baleta več, a vendar predstava tudi v tej obliki zadostuje svoji namembnosti. 

Zagotovo moramo pohvaliti Filippa Joria kot Petra. Svojo vlogo uprizori z otroško naivnostjo, razigranostjo in lepo stopnjuje razvoj karakterja v zrelega mladeniča skozi izkušnjo z volkom. Tu mu odlično parira Hugo Mbeng kot neustrašni in nevarni volk. Svojo interpretacijo volka gradi na velikih grozečih korakih ter na drugi strani s previdnim stopicanjem, ko preiskuje teren.

Balerina Barbara Potokar je zelo karizmatično in pripovedno uprizorila račko, bila je sijajna v svoji krhkosti in gibu. Želeli bi si je videti večkrat v večjih vlogah. Zabaven je Tomaž Horvat kot dobrodušni počasni dedek. Komični element so dodali tudi lovci (Goran Tatar, Aleks Theo Šišernik, Alexandru Ioan Barbu). Nina Kramberger je s svojo krhkostjo lepo utelesila ptičico in nas z interpretacijo prepričala. Prav tako Chie Muraishi kot mačka.

Orkester se je pripravil solidno (Gregor Traven), dirigent Jakob Barbo pa potrebuje še nekaj kilometrine, da bo bolje pripravljen za resno delo z orkestrom. Za vajo in nabiranje izkušenj so kratke otroške baletne predstave kot naročene. Izjemna je scenografija in kostumografija Barbare Stupica. Vsak lik v baletu ima svoj značilni, izrazni in vsebinski kostum, likovno so izjemno dodelani, kar skupaj z njeno zamislijo čiste in estetske scene predstavo nadgradi v lepo likovno izkušnjo za otroke.

Vedno smo je veseli kot kostumografke in scenografke. Tokrat je k temu pripomoglo tudi oblikovanje luči Jake Šimenca, ki je z lučjo lepo pričaral različne dele dneva ter barvno osvetlil dogajanje na odru, menjava luči pa je bila lepo skladna z glasbeno mislijo.

Ogled baletne predstave Peter in volk priporočamo, prav tako ogled Malega princa, ki bo ta teden kar nekajkrat na sporedu. Skrb za našo (naj)mlajšo publiko, sploh na baletnem področju, je vzorna. S tem se tudi vzgaja publika za predstave v kasnejšem življenjskem obdobju.