Komisija je tako presodila, da je nekdanji prvi mož Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo), ki upravlja z več državnimi protokolarnimi objekti, med drugim s kompleksom Grad Brdo, kršil integriteto, ko je KPK dajal zavajajoča pojasnila in izjave glede tržnega oddajanja protokolarnega objekta Vila Zlatorog na Bledu takratnemu predsedniku vlade Janši. S tem je po njihovi presoji oviral delo komisije. Integriteto je po presoji KPK kršil tudi s tem, ko je zavajajoče informacije dajal medijem oziroma javnosti.
Komisija je namreč v 2021 prejela prijavi, ki sta se nanašali na sume nepravilnosti pri oddaji Vile Zlatorog ob Blejskem jezeru v najem takratnemu premierju v omenjenem obdobju. O tem so takrat pisali tudi mediji, Janša pa naj bi v objektu poleti dopustoval skupaj s širšo družino.
Vila Zlatorog na Bledu
V okviru predhodnega preizkusa prijav je KPK, kot so pojasnili, pridobila pojasnila in dokumentacijo JGZ Brdo in generalnega sekretariata vlade. Kršitev iz lastnih pristojnosti v zvezi z oddajo Vile Zlatorog niso potrdili, zato so v začetku 2022 sprejeli sklep, da prijav ne sprejmejo v nadaljnjo obravnavo.
Kot so zapisali, takratni premier pri zasebnem najemu vile namreč ni nastopal v funkciji predsednika vlade, ampak je vilo najel kot zasebni uporabnik, prav tako do protokolarnega objekta zaradi svojega položaja oziroma funkcije ni imel ekskluzivnega dostopa, saj se ta oddaja tudi na trgu v skladu s sprejetim tržnim cenikom, storitve zasebnega najema pa so bile zaračunane na podlagi tržnih, ne javnih cenikov.
Je pa komisija pri pridobivanju podatkov, pojasnil in informacij o zadevi zaznala sum kršitve integritete v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek preiskave uvedla zoper tedanjega direktorja JGZ Brdo Hribarja. JGZ Brdo je namreč tudi upravljalec Vile Zlatorog.
V postopku so na KPK ugotovili, da je Hribar na sestanku v oktobru 2021 predstavnikoma komisije zatrdil, da v primeru najema vile Janši v letu 2021 ni dal popusta, in s tem podal izjavo, ki se ni ujemala z dejstvi oziroma resničnim stanjem.
V postopku so na KPK ugotovili, da je Hribar na sestanku v oktobru 2021 predstavnikoma komisije zatrdil, da v primeru najema vile Janši v letu 2021 ni dal popusta, in s tem podal izjavo, ki se ni ujemala z dejstvi oziroma resničnim stanjem.
Komisiji tudi kljub večkratnim zaprosilom ni konkretno pojasnil, v katerih kategorijah sob iz takrat veljavnega cenika so bili gostje nastanjeni, podal pa je tudi zavajajoče pojasnilo o tem, zakaj JGZ Brdo v konkretnem primeru posameznih nočitev ni obračunal po takrat veljavnih cenah glede na kategorijo sob, v katerih so bili gostje nastanjeni, so zapisali na KPK.
S tem je po njihovi presoji oviral komisijo pri opravljanju njenih zakonskih nalog. Hkrati je medijem odgovarjal, da se tržno prodajajo proste zmogljivosti vile po veljavnem ceniku tržne dejavnosti in da so bili vsi gostje enako obravnavani, kar da so bile glede na dejansko stanje prav tako zavajajoče informacije.
Vsa ta dejanja so po prepričanju KPK v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju s pravno dopustnimi cilji ter predstavljajo kršitev integritete.
Hribar bi moral kot tedanji direktor JGZ Brdo svojo skrb za zakonitost in transparentnost delovanja javnega gospodarskega zavoda izkazati na način, da bi državnemu organu ter medijem in s tem javnosti vseskozi dajal celovite in resnične informacije glede svojega delovanja in delovanja zavoda, so še zapisali na komisiji. Takšnemu stališču KPK je pritrdilo tudi upravno sodišče, so dodali.
Ob tem so se sklicevali na več primerov v preteklosti. Omenili so npr. primer nekdanjega izolskega župana Danila Markočiča v primeru nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec.
