Pogledali smo, ali je to sploh mogoče. Po 117. členu Ustave lahko predsednik vlade vprašanje zaupnice veže tudi »na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.«
117. člen URS-NPB9: Zaupnica vladi (Ustava Republike Slovenije) (zakonodaja.com)
Podrobneje to področje ureja Poslovnik državnega zbora, ki mu pravijo tudi mala ustava, saj je bila za njegovo sprejetje prav tako zahtevana dvotretjinska večina poslancev. Poslovnik v 278. členu pravi: »Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru, pri čemer predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali ne sprejme.«
Ker predsednika državnega zbora ne predlaga predsednik vlade, ampak poslanci, obstaja odprto vprašanje, ali sploh lahko na njegovo izvolitev oziroma razrešitev veže zaupnico. Nesporno pa jo lahko veže na sprejem oziroma nesprejem zakona ter izvolitev ministra.
Slednje sta kot premierja že storila Janez Drnovšek leta 2000 in Borut Pahor leta 2011. Ker predlagani kandidati niso bili izvoljeni za ministre, je njuna vlada padla.
V primeru, če predsednik vlade veže zaupnico na sprejem zakona ali izvolitev ministra, je potrebna absolutna večina državnega zbora, kar pomeni, da mora predlog podpreti najmanj 46 poslancev.
V vsakem primeru pa lahko Janša pred naslednjim glasovanjem o razrešitvi Zorčiča napove, da bo v primeru vnovičnega neuspeha odstopil. Ni pa nujno, da bo potem to tudi storil.
