Janša za enakopraven odnos pri oblikovanju socialnega sporazuma

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič sta se sicer že ob začetku razširjene seje ESS zavzela za spremembo dnevnega reda, po kateri bi se prvi del razprave začel že po Janševi predstavitvi izhodišč za socialni sporazum. Vendar je Janša pojasnil, da so vse uvodne predstavitve s strani vlade povezane med seboj in bo razprava po njih lahko bolj konkretna.

Janša je uvodoma pojasnil, da izhodišča za socialni sporazum izhajajo iz ocene, da je bila Slovenija z gospodarsko krizo resno prizadeta, da ta kriza še traja in da so napovedi gospodarskih gibanj za naš del sveta iz meseca v mesec slabše, ter da se v Evropi letos obeta recesija. V prihodnosti bomo soočeni z reševanjem lastne države in kot del evropskega prostora tudi drugih držav, je prepričan.

Kot je zapisano v izhodiščih za socialni sporazum 2012-2017, si bodo podpisniki s skupnimi in posameznimi dejavnostmi prizadevali za razvoj in povečanje blaginje ljudi, ki se odraža v kakovosti življenja. "Razvoj mora zagotoviti čim bolj enake izhodiščne možnosti za življenje vsem ter izboljšati možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno življenje s ciljem, da uresniči svoje osebne in poslovne načrte ter s tem prispeva k osebni sreči in blagostanju družbe kot celote," je zapisano.

V izhodišča so začrtani tudi nekateri konkretni cilji, in sicer da bi se Slovenija po kakovosti življenja uvrščala v zgornjo polovico članic OECD, da bi v petih letih postala povprečno razvita članica EU, da se število brezposelnih zmanjša za 40 odstotkov ter da se bo število ljudi, ki jih ogroža tveganje revščine, zmanjšalo.

Cilji temeljijo na vrednotah svobode, pravičnosti, dela, odgovornosti in solidarnosti, je zagotovil Janša, ki je predlagal, da določijo konkreten javnofinančen okvir ter dosežejo dogovor za učinkovito in ekonomično državno in javno upravo ter za trajnostno naravnan gospodarski razvoj. Dogovor naj bi dosegli tudi na področju trga dela in zaposlovanja, plačilne politike, znanja kot temelja razvoja in socialne politike po meri ljudi.

Janša je predlagal tudi dogovor o načinu oblikovanja socialnega sporazuma. "Želimo da bi bila izhodišča usklajena čim prej," je izpostavil in se zavzel za to, da bi že na začetku vzpostavili enakopraven odnos in bi odprli 14-dnevni rok, v katerem lahko vsi socialni partnerji podajo svoje predloge za vsebino sporazuma.

Delovna skupina, ki bi jo skupaj oblikovali, bi na tej podlagi v sedmih dneh izoblikovala osnutek dokumenta z variantnimi rešitvami. Usklajevanja bi se nato končala najkasneje do 20. junija, saj interventni zakon velja do konca junija.

V socialnem sporazumu bi definirali ključne korake za izhod iz krize in strukturne prilagoditve, ki jih mora Slovenija narediti, da bi izpolnila zastavljene cilje, v ospredju katerih je blaginja ljudi v tej državi, je pojasnil Janša. Podrobnosti izhodišča za socialni sporazum pa bodo v nadaljevanju seje predstavili drugi člani vlade.