Janša: V ozadju se poslancem grozi, se jih očitno tudi kupuje

Kot je v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal Janša, bi padec vlade v tem trenutku pomenil to, da bi bila prvi del predsedovanja Svetu EU Slovenija v volilni kampanji in bi se ukvarjali sami s sabo, namesto da bi pomagali reševati težave drugih. Po volitvah bi še dva ali tri mesece sestavljali vlado.

"Verjamem, da so nekateri zelo na koncu z živci, ker privilegiji, na katere so bili navajeni, niso več samoumevni," je ob tem dejal in spomnil, da bo Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.

Uspešnost predsedovanja se sicer po njegovih besedah ne meri po številu obiskov v državi, ampak po tem, koliko stvari premakneš naprej in koliko prioritet realiziraš. Slovenija je na evropski dnevni red prioritet dodala večjo odpornost EU na epidemije in podobne izzive ter vprašanje kibernetske varnosti. Spomnil je še, da bo največji del časa razprav iz konference o prihodnosti Evrope padel ravno v čas slovenskega predsedovanja.

Po njegovih besedah člani vlade v Bruslju vsak teden prevzemajo dosjeje za predsedovanje. Ob tem pa se morajo, pravi, ukvarjati tudi s težavami z dnevnim redom sej v DZ. Spomnil je, da minuli teden poslanci niso izglasovali dnevnega reda redne seje DZ, na kateri bi morala biti vrsta zakonov. Te točke bodo sicer uvrstili na izredno sejo prihodnji teden.

Proti dnevnemu redu seje je glasoval tudi predsednik DZ Igor Zorčič, poslanec NeP. "Predsednik DZ se v večini držav parlamentarne demokracije imenuje govornik. Je nekdo, ki skrbi za to, da zadeve normalno tečejo. Ne pa da iz tega zganja strankarsko politiko ali otežuje sam postopek, kar se dogaja pri nas," je bil kritičen Janša.

Da ima opozicija za cilj rušiti vlado, po njegovih besedah ni slovenska posebnost in s tem ni nič narobe. "Problem je, da se gre preko tega in se tudi na tem področju poskuša vzpostaviti neka nova normalnost. Kjer štirje nepovezani poslanci, ki jim po poslovniku samodejno ne pripada nič, in imajo predsednika DZ, hočejo še kopico drugih funkcij, in če jih ne dobijo, to razglašajo za diktaturo," je dejal.

Na vprašanje, ali meni, da Zorčiču ne pustijo odstopiti, je Janša odgovoril pritrdilno. Pojasnil je, da je imel z njim zelo razumen pogovor, a je bilo iz dneva v dan vse drugače.

Med drugim je še opozoril, da je to, kar se v DZ vidi na površini, le del dogajanja. "Velik del je v ozadju, kjer se prepričuje poslance, se jim grozi, se jih očitno tudi kupuje. Predvsem pa gre za strašen medijski pritisk," je prepričan.

Na vprašanje glede morebitne vezave zaupnice na katerega od zakonov je odgovoril, da so vse možnosti odprte, a je obenem spomnil, da je vlada doslej pri ključni zakonodaji dobila visoko podporo.

Janša je bil kritičen tudi do sindikatov. Namesto da bi pozdravili to, da so v epidemiji ohranili delovna mesta, ter bi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) predlagali dodatne predloge, so po Janševih navedbah odkorakali iz ESS. "Tega ni možno pojasniti s sindikalno, ampak s politično retoriko. Gre za podaljšek levičarske politike," je dejal in zatrdil, da še nikoli ni bilo toliko socialnega dialoga kot v zadnjem letu.

Poudaril je še, da so kondicijo slovenskega gospodarstva ohranili v dobrem stanju. Primerjalno z drugimi članicami EU, predvsem evroobmočja, so kazalci po njegovih besedah dobri oz. nadpovprečni.

Sicer pa je Janša dejal, da ob pogojnem sproščanju ukrepov zaradi epidemije prihaja nova normalnost. Zadosten delež odraslega precepljenega prebivalstva za efektivno zaustavljanje epidemije bomo po njegovih besedah zmogli do poletja.