Kot je za STA povedala direktorica Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) Alenka Flander, letno na študijsko izmenjavo v tujino preko programa Erasmus+ odide okoli 2000 slovenskih študentov, približno toliko tujcev pa pride na študijsko izmenjavo k nam.
V prvem semestru na izmenjavo v tujino odide okoli 1200 slovenskih študentov, preostalih 800 v poletnem semestru.
Zaradi epidemije koronavirusa se je marca z izmenjave predčasno vrnilo 900 slovenskih študentov, medtem ko je v tujini "po razpoložljivih podatkih visokošolskih institucij ostalo še okoli 300 naših študentov". Ti so, "razen nekaj izjem, želeli ostati kjer so, oziroma niso izrazili želje, da se vrnejo domov," pravi Flandrova.
Ravno v tem času bi se morala po navedbah direktorice Cmepiusa začeti izmenjava v okviru poletnega semestra, ko bi na izmenjavo v tujino moralo oditi okoli 800 študentov, a ti trenutno čakajo, da vidijo, kako se bo razvijalo vse skupaj. Tako bodo na izmenjavo odšli pozneje ali pa prihodnje leto, pravi.
Alenka Flander: "Zaradi epidemije koronavirusa se je marca z izmenjave predčasno vrnilo 900 slovenskih študentov, medtem ko je v tujini "po razpoložljivih podatkih visokošolskih institucij ostalo še okoli 300 naših študentov"
Od tujih študentov, ki so bili na izmenjavi pri nas, je po navedbah Frandrove domov odšlo okoli 700 študentov, okoli 300 pa jih je na svojo željo ostalo tukaj.
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki naj bi bila fakulteta z največ tujimi študenti pri nas, pravijo, da so na izmenjavi gostili 154 tujih študentov. Po izbruhu epidemije je v Sloveniji ostalo 92 tujih študentov, ostali pa so se odločili za predčasen odhod domov. Kot pravijo na fakulteti, so z njimi ostali v stiku, saj se je večina odločila, da bodo izmenjavo končali na daljavo. Fakulteta je namreč na t. i. online platformo prenesla vsa predavanja, vaje in seminarje. V polnem teku so tudi zagovori zaključnih del, ki prav tako potekajo na daljavo.
Stike s študenti, ki so se odločili za odhod domov, po navedbah fakultete ohranjajo preko telefona, elektronske pošte, socialnih omrežij in njihove spletne strani. Vsako sredo imajo zaposleni v mednarodni pisarni fakultete z njimi tudi skupen sestanek preko videokonference, odziv študentov pri tem pa je izreden, pravijo. Tovrstne stike imajo tudi s tistimi tujimi študenti, ki so pri njih vpisani kot redni študentje. Teh je skupno 774, pravijo.
Fakulteta pa je imela v času izbruha epidemije na izmenjavi v tujini tudi 111 svojih študentov (največ v Franciji, Nemčiji in Portugalskem), od katerih se jih je domov vrnilo 16. Razlogi, da so ostali, so različni. "Nekateri se v gostujoči državi počutijo varneje kot doma. Nekateri so ocenili, da je bolje ostati v tujini, kot se podati na negotovo pot zaradi zaprtja meja. Drugi sledijo navodilom gostujoče univerze, ostajajo v izolaciji in sledijo predavanjem na daljavo. Večina med njimi ima tudi že vnaprej plačano nastanitev. Tretjim se je semester začel pozneje, npr. v Nemčiji. Četrta skupina bi se rada vrnila, vendar ne vedo, kako. Ob tem nam sporočajo, da imajo premalo pomoči s strani veleposlaništev ter ministrstva za zunanje zadeve," pravijo na fakulteti.
Po navedbah direktorice Cmepiusa se največ slovenskih študentov v Slovenijo vrača zaradi prekinjenega študijskega procesa, pa tudi zaradi varnostnih razlogov. Pri vračanju je kar nekaj težav. "Največ težav je bilo do zdaj s samim potovanjem, ker so bile onemogočene letalske in druge povezave," pravi Flandrova.
Po podatkih, s katerimi razpolagajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, se želi z izmenjave v tujini domov vrniti še 17 študentov. Kot pravijo na ministrstvu, so matične fakultete v stiku z njimi, pomagajo jim tudi na njihovem ministrstvu in ministrstvu za zunanje zadeve.
In kako je z veljavnostjo prekinjenih izmenjav? Flandrova pravi, da se mora študentom nedvomno priznati opravljene obveznosti, neopravljeni del pa da bo odvisen od nadaljnjega dogajanja: "Nekatere institucije ponujajo opravljanje obveznosti na daljavo, nekateri študenti so z izmenjavo prekinili in jo bodo nadaljevali, ko se zadeve umirijo, spet tretji so jo zaključili predčasno. Za tisto, kar študentom ni uspelo opraviti zaradi nastalih izrednih razmer, pa upamo, da jim bodo domače institucije pripravljene pomagati, da obveznosti zaključijo doma."
