Janša je na vprašanje poslanca SAB Marka Bandellija glede upravičenosti izplačila covidnih dodatkov odgovoril, da so o tem odločali predstojniki posameznih institucij in v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepali, vlada pa da te pristojnosti nima.
Glede zakonske podlage za uveljavljanje zaščitnih ukrepov, kot je nošenje mask, je premier dejal, da jo vladi oz. v številnih primerih tudi ministrstvu za zdravje daje zakon o nalezljivih boleznih, sprejet pred približno 25 leti. Dodal je, da je pandemija pokazala, da je zakonsko podlago treba dopolnjevati, kar je vlada tudi storila v desetih protikoronskih zakonih.
"Verjetno je v njih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag, na ustavnem sodišču so bili mogoče izpodbijani dva, trije odstotki. Nekateri so tudi padli. Ustavno sodišče je doslej razveljavilo na stotine predpisov, tudi v času, ko ni bilo nobene epidemije in so vlade imele veliko časa za razmisleke in za ukrepe," je dejal Janša.
Predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič (LMŠ) je Janši predočil pismo nekdanje zaposlene na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Metke Paragi, v katerem je na predsednika vlade naslovila opozorilo o več nepravilnostih in nedoslednostih, odkar je vodenje NLZOH prevzela Tjaša Žohar Čretnik.
Janša je dejal, da je direktorica laboratorija po njegovih izkušnjah vedno delovala izjemno profesionalno, da pa ne ve, za kaj gre pri sporu med njo in Paragijevo, zato tega ne more komentirati. Podvomil je tudi v resničnost navedb v pismu in dodal, da je vsako tako opozorilo posredovano neposredno odgovornim.
"Če bi se izkazalo, da očitki držijo, bi minister za zdravje verjetno ukrepal. Kot vem, je NLZOH delo opravljal kakovostno in zgledno," je dejal. Izpostavil je, da so bili njihovi podatki o količini koronavirusa v odpadnih vodah po posameznih regijah pravočasno opozorilo o tem, kaj sledi glede razvoja epidemije.
Pavšič je želel tudi Janšev komentar glede navedb vodje strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorije Tomič o neustrezni verifikaciji hitrih antigenskih testov podjetja Majbert Pharm, ki je Sloveniji dobavilo prve večje količine hitrih testov za množično testiranje na okužbo z novim koronavirusom.
Janša je vprašal, ali naj bi vlada ravnala na podlagi tega, ker reče en strokovnjak, ali naj odloči na podlagi mnenja pristojne institucije. "Hitrih testov je na stotine, vsi so šli čez različne verifikacije, možno, da v nekaterih posamičnih primerih nekaj ni bilo v redu," je dejal. Spomnil je, da so bili na začetku epidemije covida-19 povsod po svetu problemi, saj med drugim ni bilo jasno, koliko so testi sploh zanesljivi.
Premier je zanikal Pavšičeve navedbe, da naj bi sam osebno s Slovaške prinesel teste za samotestiranje in jih dal v verifikacijo NLZOH. Pojasnil je, daje Slovaška Sloveniji donirala hitre antigenske teste, ki jih je NZLOH kot pristojna institucija tudi preveril.
Po njegovi oceni je epidemiološko stanje trenutno sicer resno, a ne tako kot jeseni 2020, saj ima koronavirusna različica omikron kljub večji kužnosti blažje posledice. Ob tem je Janša izpostavil pomen precepljenosti proti covidu-19. Višja kot je, manjši je pritisk na bolnišnice in manj ljudi umre, je poudaril.
Na vprašanje, kdo je odgovoren za stopnjo precepljenosti pri nas, je Janša odgovoril, da Slovenija ni uvedla obveznega cepljenja, torej je to odgovornost vsakega posameznika. Sicer pa je precepljenost v Sloveniji po njegovih besedah enaka kot tam, kjer je bil v preteklosti enopartijski režim. "Zakaj ima vzhodna Nemčija, kjer je bila nekoč Nemška demokratična republika, približno enako precepljenost kot Slovenija, zahodni del, ki ima isto vlado, pa precepljenost nad evropskih povprečjem," je ponazoril.
Pavšič ga je povprašal tudi po oceni upravljanja epidemije glede na količino presežnih smrti, precepljenosti, zaupanje v vlado in stroko. "Vsaka presežna smrt je preveč in vsako obžalujemo," je dejal Janša. Dodal je, da je njihovo število v skladu s precepljenostjo, za katero upajo, da se bo dvignila tudi ob Dnevih cepljenja, ki ravno te dni potekajo že drugič.
Sicer pa je po Janševih besedah njegova ali Pavšičeva sodba o tem, kdo je bil v epidemiji uspešen, subjektivna. "Kar je objektivno, so mednarodne primerjave," je poudaril. Spomnil je na nedavno objavljene podatke OECD, ki primerjajo uspeh obvladovanje epidemije najbolj razvitih držav na svetu. Kot je izpostavil Janša, je Slovenija zasedla drugo mesto, takoj za Dansko.
Člani komisije, ki je Janšo zaslišala tretjič, so danes zanj izčrpali vprašanja. Vnovič pa so pričakovali tudi enega od lastnikov podjetja Majbert Pharm Klemna Nicolettija, a se slednji tudi danes ni oglasil v DZ. Kot so za STA pojasnili v DZ, je Nicoletti opravičil svojo odsotnost, Pavšič pa je napovedal, da ga bodo povabili na eno od prihodnjih sej.
