"Vsako povečanje v sredstvih za kohezijo je za nas korak v pravo smer, a ta zagotovo ni dovolj dolg, če primerjamo kohezijska sredstva, ki bi bila po naših izračunih potrebna, ne samo za nas, ampak za celotni kohezijski del Evrope," je povedal premier. Poleg tega je opozoril, da je "veliko vprašanje, ali bo ta majhen in tudi pogumen korak v to smer sploh obstal".
Nekatere neto plačnice, na primer Velika Britanija, Švedska in Nizozemska, namreč zahtevajo še občutno ostrejše reze, za več deset milijard evrov, medtem ko najnovejši, sinočnji Van Rompuyev predlog v primerjavi s prejšnjim predvideva le okoli milijardno krčenje, in sicer naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.
V povezavi s kohezijo je premier še pojasnil, da so premiki za Slovenijo ugodni predvsem pri vzhodni kohezijski regiji, ki je bila najbolj prizadeta in je v proračunskih pogajanjih zagotovo prioriteta Slovenije, saj dosega zgolj 73 odstotkov evropskega povprečja razvitosti.
Slovenska prioriteta v proračunskih pogajanjih je tudi politika za razvoj podeželja. Trenutni predlog je po Janševih besedah na tem področju "korak v pravo smer". A preden ga pozdravimo, je treba najprej videti, ali bo obstal, saj je veliko drugih članic nezadovoljnih, poleg tega številka pri tej politiki ni dokončno zaprta, je opozoril Janša.
Možnosti za to, da dogovor danes bo, po Janševih besedah niso nič večje kot v četrtek, se pa nakazuje možnost delnega dogovora, s katerim bi morda zaprli številke v nekaterih politikah in se v prihodnjih mesecih posvetili še odprtim vprašanjem. Čeprav je bilo nekaj premikov na bolje, so razlike med članicami še vedno občutne, stališča danes niso bliže kot v četrtek, je še povedal premier.
Danes je po Janševih besedah še vedno na prvem mestu dilema, kaj se bo zgodilo v spopadu med tistimi, ki želijo nadaljnje krčenje ter trdijo, da ni sprejemljivo, da v članicah zmanjšujemo proračune, evropski se pa povečuje, ter med tistimi, ki zahtevajo ohranitev določenih sredstev, na primer kohezijske politike.
Ugovor proti stališču neto plačnic je po besedah predsednika slovenske vlade seveda to, da gre evropski denar v velikanski večini v članice ter da je to instrument, na podlagi katerega bo EU v prihodnje ne samo bolj enakomerno razvita, ampak tudi v celoti bolj razvita, tako da je to tako v korist državljanom in državljankam v kohezijskih državah kot tudi v neto plačnicah.
Vendar pa se ponavlja stara razprava iz preteklosti - neto plačnice proti neto prejemnicam, in sicer po Janševih besedah tudi zato, ker unija ni storila tistega, kar je obljubila pred sedmimi leti, torej da bo resno analizirala in reformirala sistem prihodkov in odhodkov evropskega proračuna. Poleg tega je premier opozoril, da so velika razhajanja med cilji EU in proračunom.
Za Slovenijo je možnost delnega dogovora po Janševih besedah boljša kot slab dogovor v celoti, a neposredne sodbe ni mogoče podati, dokler ni znano, kaj naj bi bilo v tem delnem dogovoru. Premier osebno meni, da se je bolje dogovoriti o nekaterih stvareh, kot da vse ostane odprto in se sledi politiki "nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno".