Dragonja: Javna agencija Spirit je bolj politični kot gospodarski projekt

Druge spodbude, recimo za inovacije, bi morale biti v čim večji meri vračljive. Pomemben delež sredstev bi moral zagotoviti tudi prejemnik takšne pomoči. Če dobi en evro, mora dati najmanj en evro, dobro pa je, da bi dal še trikrat več. Ključni pri pomočeh sta preglednost in učinkovitost, je pojasnil Dragonja.

Novi gospodarski minister meni, da si je treba naliti čistega vina, da nekatera podjetja ne bodo preživela. Tistim, ki imajo dobre proizvode in prodajne kanale, pa je treba povečati obseg aktivnosti. Ne moremo si privoščiti novega investicijskega cikla, razen pri lesarstvu in še nekaterih panogah. "Veliko smo vlagali v državno infrastrukturo. Tudi podjetja imajo zmogljivosti, nimajo pa dovolj konkurenčnih proizvodov. Vlagati je treba v tehnologije in proizvode, ne pa v zidove," pravi minister.

Želi izpeljati dva projekta s področja lesne industrije: eden je v Bohinju, drugi na Kočevskem, kjer so naravni pogoji za to najboljši. Z evropskim denarjem želi financirati prenose znanja in tehnologij, denimo pri elektrifikaciji prometa. "V Sloveniji bi lahko izdelali hibridni ali izključno električni motor, ki bi ga lahko ponudili globalni avtomobilski industriji. Izbrati si moramo niše, v katerih moramo biti zelo dobri, če ne celo vodilni. Tako tehnološko kot razvojno. Močni smo tudi v farmaciji in kemiji, kar odpira priložnosti," je prepričan Dragonja.

Ob tem meni, da smo močni tudi v ekološki pridelavi hrane in biotehnologijah, da imamo dovolj znanj, ob evropskem denarju pa potrebujemo gospodarske nosilce, ki bodo to spravili na trge. Prav je, da imajo raziskovalci v znanstvenih institucijah in na univerzah avtonomijo, ampak usmeritve jim mora dati nekdo, ki bo znal njihova odkritja in znanje tudi prodati, še dodaja minister.

Kot kaže, je država nad Muro dvignila roke. Glede Polzele je pojasnil, da se bo odločil, ko bo videl, ali je sanacija podjetja z državno pomočjo vzdržna ali ne.

Javno agencijo Spirit je označil za bolj politični kot gospodarski projekt. V vsakem primeru bo skušal ministrstvo spremeniti v servis gospodarstvu.

Pojasnil je tudi, da bo treba banke na tak ali drugačen način pripraviti na kreditiranje gospodarstva. Bistveni del bančnega posla je ocena tveganja. Bankam je treba pomagati, da se bodo zanje laže odločale. To bodo storili z jamstvenimi shemami in skladom podrejenega kapitala, ki bi v podjetja vstopal za obdobje od petih do sedmih let. "Povečal bo njihovo kapitalsko ustreznost in jim s tem poleg dolžniškega zagotavljal tudi lastniško financiranje. Želim pa si, da ta sklad ne bi postal posebna institucija. Prizadeval si bom, da bo predlog pripravljen v mesecu dni," je dodal.

Ob tem je minister ocenil, da je prav, da se razvijamo v smeri postindustrijske države, ampak brez industrije ne bo šlo. Tudi Evropa se bo morala, če bo želela uravnotežiti nevzdržnost svojega ekonomsko-socialnega modela, ponovno industrializirati. Velik potencial ima Slovenija tudi v turizmu in širše v storitvah, je še dodal Dragonja.