Naj Logar in Janša počneta in govorita karkoli, najkasneje nekaj mesecev pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami bo nastala »Državljanska lista 2.0.«. Če bo Janši uspel še en veliki met, da bo SDS še v tretje relativna zmagovalka, on pa v četrto mandatar za sestavo nove vlade, bo nova Logarjeva stranka gotovo pomemben člen v desnosredinski koaliciji.
Slej ko prej bo tako prišel trenutek za »nekaj velikega«, kar je Logar napovedal po izgubljenih volitvah za predsednika republike. Na mizo bo položena še zadnja karta pridelanega političnega kapitala. Zaključen postopen prehod iz SDS v novo stranko, katerega prvi korak je bila ustanovitev Društva Platforma sodelovanja. Logar ne hodi kar tako v tri dni že nekaj časa po Sloveniji, saj tipa teren za novo stranko, a ne za to, da bi prihodnje leto prevzel SDS, kot je nedavno izjavil v intervjuju za Reporter. Ta napoved je bila le dimna bombica, da je opozoril nase v kampanji za evropske volitve, kjer ga ni bilo.
Namesto Logarja, da bi ostal čim bolj politično neomadeževan za veliki finale, je šel utrip preverit Peter Gregorčič.
Namesto njega, da bi ostal čim bolj politično neomadeževan za veliki finale, je šel utrip preverit Peter Gregorčič. Čeprav slednji na koncu ni bil izvoljen, je dokazal, da je na desni sredini prostor za Logarjevo stranko, da še najmanj pobira glasove SDS. Po številu doseženih preferenčnih glasov (48.299) je bil Gregorčič med vsemi kandidati na visokem četrtem mestu. Pred njim so bili samo Vladimir Prebilič, Irena Joveva in Romana Tomc. Kot nosilec liste je prejel kar 66,3-odstotka vseh glasov, ki jih je nabrala SLS. S preferenčnimi glasovi je dobil kar 4,8 odstotka glasov, kar je na parlamentarnih volitvah dovolj za vstop v državni zbor.
Peter Gregorčič na političnem prizorišču ni nepopisan list. V času tretje Janševe vlade je bil predsednika sveta RTV Slovenija. Za imenovanje na ta pomembni položaj je moral imeti podporo Janše, o tem ni nobenega dvoma. Vprašanji, ki ostajata brez prepričljivega odgovora, pa sta, kdo ga je v resnici nagovoril, da kandidira za evropskega poslanca in kdo je predsednika SLS Marka Balažica prepričal, da ga postavi za nosilca liste. Je bil to res samo Matej Avbelj? Gregorčičeva kandidatura je bila napovedana že novembra lani, s čimer je v vodo padla pobuda NSI, da bi z SLS za evropske volitve sestavili skupno listo. Da bi na ta način, podobno kot leta 2014, dobili dva evropska poslanca.
Komu je bilo najbolj v interesu, da do skupne liste ne pride, da se glasovi razpršijo in da obe stranki obvisita na robu parlamentarnega praga? Najbolj SDS oziroma Janši, ki bi se tako znebil NSI, ki ji je Gregorčič na koncu pobiral volivce. Če bi tako SLS kot NSI izpadli iz Evropskega parlamenta, bi ubil dve muhi na en mah, a je na koncu Mateju Toninu za »mišji repek« uspelo dobiti evropski mandat.
Toda težav za NSI še ni konec, pred njimi je težak boj za politično preživetje. Če bo Gregorčič ostal pri SLS in stranko morebiti celo prevzel, pred parlamentarnimi volitvami pa se bo pojavila še nova Logarjeva stranka, bo NSI obkoljena z vseh koncev. Vse te tri stranke poleg SDS bodo težko prišle v parlament, saj se bodo glasovi na desni sredini razpršili.
Potem je tu še stranka upokojencev Pavla Ruparja. Če bo pobirala preveč glasov SDS, jo bo Janša ugasnil, podobno kot je Združeno desnico Primca in Kanglerja pred volitvami 2018, da glasovi niso šli v nič. Vsi ti politični scenariji bodo podrejeni glavnemu cilju Janeza Janše: relativni zmagi SDS in njegovi nominaciji za novega mandatarja.
V tem času čez dve leti bi lahko Janez Janša sestavljal svojo četrto vlado, v kateri bi bil zunanji minister spet Anže Logar. Eden od ministrskih položajev bi lahko pripadel tudi Petru Gregorčiču.
Evropske volitve so pokazale, da ima SDS na polovici mandata Golobove vlade stabilno podporo. Janša je s tem še utrdil svoj predsedniški položaj v stranki in gre na njenem čelu na naslednje volitve po še eno relativno zmago. Kako se bo konsolidiral politični prostor od SDS proti sredini, pa ostaja odprto vprašanje. Možno bi bilo, da bosta Logar in Gregorčič združila moči v novi stranki, ki bi, ali pa tudi ne, prevzela terensko infrastrukturo SLS.
Najbolj šibek člen v vseh kombinacijah za prihodnje volitve pa je oslabljena NSI, ki jo bo z Bruslja skušal še naprej voditi Matej Tonin, čeprav ni izključena možnost, da bi na volitve šli z novim predsednikom. A tega junaka v NSI trenutno še nimajo.
V tem času čez dve leti bi lahko Janez Janša sestavljal svojo četrto vlado, v kateri bi bil zunanji minister spet Anže Logar. Eden od ministrskih položajev bi lahko pripadel tudi Petru Gregorčiču, najresnejši kandidat za pravosodnega ministra pa bi lahko bil Klemen Jaklič, ki mu bo spomladi 2026 na ustavnem sodišču potekel devetletni mandat.