Objavljamo izjavo kabineta predsednika vlade:

"Pogajanja z Republiko Hrvaško bodo tekla naprej. Da se zagotovi kontinuiteta teh pogajanj, sva se s predsednikom hrvaške vlade dogovorila, da pogovore dvignemo na višjo raven," je predsednik Vlade RS Janez Janša danes komentiral podelitev pooblastil za uskladitev dogovorov z Republiko Hrvaško državnemu sekretarju Tonetu Kajzerju.

Predsednik vlade je pojasnil, da sta vladi pogovore, ki so v končnici, dvignili na višjo raven. "Ne gre več za raven zunanjih ministrov, ampak gre za raven pooblaščencev predsednikov vlad. Seveda so lahko tudi ministri, a jaz sem se odločil za državnega sekretarja, ker Desus za prihodnji teden napoveduje izstop iz vladne koalicije," je dejal predsednik vlade Janša. Vlada želi v sklepni fazi zagotoviti kontinuiteto pogajanj. Dodal je, da ne gre za odvzem pooblastil ministru, kajti vsak predstavnik države, torej predsednik države, predsednik vlade ali minister, ki se sestane z delegacijo druge države na vsebinskih pogovorih, potrebuje za vsako tako srečanje posebno odobritev vlade, ki skrbi za te pogovore. "Na vsakem pogovoru s hrvaško stranjo, pa tudi z nekaterimi drugimi kolegi, sem bil deležen vprašanj, do kdaj bo še ta zunanji minister, glede na to, da je sedanji zunanji minister vsak dan najavljal, da bo stranka 22. februarja izstopila iz koalicije. To je seveda v teh odnosih moteče. Tisti, ki zapuščajo ladjo, so težko kredibilni," je pojasnilo končal predsednik vlade Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je zagotovil, da bo vlada kljub izstopom nekaterih strank "delala naprej in naredila tisto, kar lahko v tem času za to, da lahko Slovenija izide iz krize. Ne ukvarjamo se z raznimi špekulacijami, za to so mojstri drugi. In seveda tudi ne nosimo odgovornosti za to situacijo. Tisti, ki so zavrtali luknjo v to ladjo, bodo morali to zgladiti." Ocenil je, da "ni samo neresno, ampak tudi absurdno, da stranke, ki imajo pet poslancev, same sebe okličejo za center, okoli katerega bo nastajala neka nova vlada. Tudi če seštejemo vse poslance teh treh manjših stank, je to komaj dobra polovica Slovenske demokratske stranke ali Pozitivne Slovenije, ki je največja stranka v parlamentu. To ravnanje je že od samega začetka tragikomično in po enem mesecu to ni jasno samo poznavalcem, ampak tudi širši slovenski javnosti."

Predsednik vlade je o situaciji v državi še dejal, da "imamo politični sistem, ki omogoča, da v državni zbor pride veliko število strank. To zahteva številčne koalicije, v takšni koaliciji pa lahko tudi najmanjša stranka z najmanjšim številom poslancev koalicijo podre, ne more pa sestaviti druge vlade. To je sistemski vzrok politične nestabilnosti, ki jo Slovenija doživlja v teh dneh. Zato je nujna sprememba volilnega sistema v smislu zagotavljanja večje stabilnosti. Sicer bomo na vsakih predčasnih volitvah dobili enak rezultat."