Kot je povedal, odločitev ni bila enostavna. Sam pa bo čakal odločitev članov stranke o podpori in jo bo, kakršnakoli bo, sprejel. Razloge za kandidaturo pa bo, kot pravi, pojasnil na kongresu.
Zaradi svoje odločitve Janković ne pričakuje političnih posledic v koaliciji ali vladi. Pri vprašanjih o tem je odvrnil, zakaj bi to sploh pričakoval, in vprašal, ali so se v PS kdaj vtikali v kakšno drugo stranko. Po njegovih besedah je namreč vsaka stranka suverena in sama odloča o svojem delovanju ter organih vodstva, pravica vsakega člana stranke pa je, da pride na kongres, pove svoje mnenje in odda svoj glas.
Za volilne kongrese strank obstajata dve možnosti, je pojasnil Janković - več kandidatov za predsednika ali pa zgolj eden. "Imeli smo kongrese različnih strank z več različicami in jaz ne vem, zakaj bi to kaj povzročilo," je še povedal.
Volilni kongres PS je predviden za 19. oktober, a je Janković danes potrdil, da naj bi člani izvršnega odbora PS razmišljali o možni preložitvi kongresa na drug datum. Kot je dejal, se je namreč eno uro pred začetkom novinarske konference sestal z nekaterimi člani odbora, ki so ga povprašali o tej ideji, a je pojasnil, da ne pričakuje ničesar in da sam ni član izvršnega odbora, zato je to stvar njihove odločitve.
Ali se bo Janković za prvo mesto v stranki pomeril s premierko in aktualno vodjo PS Alenko Bratušek, medtem še ni jasno. Soglasje h kandidaturi je sicer že podala, a bi bilo možno tudi, da bi se umaknila Jankoviću, kot je sprva napovedovala.
Na vprašanje, kakšen odziv pričakuje od Bratuškove, je Janković odgovoril, da ne ve, kaj bi bila težava. Ob tem je spomnil, da je Bratuškovi, ko je ta podala soglasje h kandidaturi za predsednico stranke, čestital. Dodal je, da je Bratuškovo ter poslance in poslanke PS obvestil o svoji odločitvi.
Janković, ki velja za ustanovitelja PS, je stranko nekaj mesecev po ustanovitvi tudi uspešno popeljal na predčasne volitve ter zmagal. Po očitkih Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvah protikorupcijske zakonodaje pa je januarja letos zamrznil svoj status predsednika, svet stranke pa je nekaj dni pozneje za začasno vodenje PS pooblastil Bratuškovo.
"Odšel sem s te scene za nekaj časa, razlog dobro poznate - KPK, hišne preiskave. Jaz nikoli nisem in tudi zdaj ne bom komentiral KPK, zdi pa se mi samo ena stvar čudna: da nimam možnosti pravnih sredstev," je danes poudaril Janković.
Janković je sicer z januarsko potezo omogočil oblikovanje aktualne vlade. V SD, DL in DeSUS namreč s stranko, ki bi jo vodil on, niso želeli sodelovati. Marca, z izvolitvijo aktualne vlade, se je Janković z vrha stranke tudi umaknil, a obenem ni nikoli dokončno ovrgel možnosti, da bi se še kdaj vrnil. To bi sicer najverjetneje pomenilo konec te vlade.
V mozaiku dejavnikov, povezanih z vprašanjem, ali bo Slovenija potrebovala pomoč oziroma kateri program pomoči bo potrebovala, je namreč tudi politična stabilnost, ki jo izpostavljajo tako koalicijski partnerji kot Bratuškova osebno. Politična stabilnost je tudi po oceni Bruslja ključna za to, da se država izogne politični inerciji in zagotovi politično dinamiko, potrebno za sprejemanje nujnih reform in ukrepov.
Rok za oddajo soglasja evidentiranih kandidatov za predsednika PS se sicer izteče danes opolnoči. Evidentiranih kandidatov je 12, a razen Jankovića in Bratuškove ostala imena niso uradno znana. Listo kandidatov bo izvršni odbor PS javnosti sporočil predvidoma v četrtek.