Poleg tega lahko nove stranke na desni sredini povzročijo drobljenje glasov na volitvah, zato jih že poziva k sodelovanju. V skupno listo se bodo težko povezale, saj je preveč »petelinov« na kupu, vsakdo od njih pa bi bil kandidat za mandatarja.

Janez Janša je konec oktobra lani zapisal, da je Kučanov in Golobičev scenarij »skrajšati muke Golobovi koaliciji in hkrati preprečiti oblikovanje desnosredinske razvojne vlade.« Vplivna moža iz političnega zakulisja naj bi razgradila Gibanje Svoboda in oslabila SDS: »Glasove SD pretočiti na stranko Vesna in/ali 'nov' obraz Vladimirja Prebiliča. Od SDS pa čim več glasov prestavit na stranko Anžeta Logarja. Podoben postopek kot leta 2011 z Jankovićem in Virantom.«

Koalicija še vedno dovolj trdna

Objavil je tudi časovnico. Novembra (lani) naj bi med drugim na enem od sodnih procesov na prvi stopnji obsodili Zorana Jankovića, da bi delali vtis enakih vatlov. To se še vedno ni zgodilo. Janša je napovedal tudi stopnjevanje pritiska predsednice republike Nataše Pirc Musar na vlado in da se bo SD začela distancirati od koalicije.

»Hladna vojna« med predsednico in premierjem še vedno poteka, vendar SD še zmeraj vztraja v koaliciji. Za decembra lani je napovedal, da ga bodo obsodili v procesu Trenta na prvi stopnji. Tudi to se ni zgodilo, glede na vsebino obtožnice pa je zelo verjetno, da bo res obsojen v naslednjih tednih. Za januar je napovedal ustanovitev stranke Anžeta Logarja Demokrati z velikim medijskim pompom, kar se je zgodilo že novembra lani. Ni pa še Vladimir Prebilič napovedal, da bo sodeloval na naslednjih volitvah v državni zbor.

Vlada RS

Prav tako še ni bil vložen obtožni predlog zoper premierja Roberta Goloba, ki naj bi povzročil izstop SD iz koalicije, padec vlade in začetek rokov za oblikovanje nove vlade oziroma razpis predčasnih volitev. Te naj bi bile po Janševih napovedih aprila letos, mesec prej bi njega še pravnomočno obsodili, mediji pa naj bi v predvolilni kampanji dajali prednost Prebiliču in Logarju.

Janša je svojo politično analizo objavil v času pred sklicanim referendumom o Jeku 2, ko je v kampanjo proti jedrski elektrarni vstopil tudi nekdanji politik Gregor Golobič in je vse kazalo na možnost ustanovitve nove stranke, okoli katere bi se zbrali nasprotniki gradnje te elektrarne. Kmalu za tem so se Svoboda, SDS, SD in NSI dogovorili o umiku referenduma, zato so to vprašanje spravili z dnevnega reda politike in tudi do nove stranke (še) ni prišlo.

Prav tako tudi ni razpadla vladna koalicija, čeprav lahko opažamo stalna trenja med koalicijskimi strankami. Nazadnje ob interpelaciji zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ko so poslanci SD in Levice dosegli odstop (nezakonito imenovanega) generalnega direktorja policije Senada Jušića, nato pa so se pri glasovanju vzdržali. Ministra sicer niso podprli, vendar pa so v vzdržanimi glasovi omogočili, da je ostal na položaju.

Opozicija bi morala za njegovo razrešitev zbrati 46 glasov, na koncu jih je dobila zgolj 29, medtem ko je 35 poslancev Svobode glasovalo v bran Poklukarju. Interpelacija je bila »lakmusov papir trdnosti koalicije«, če uporabimo besede predsednice Pirc Musarjeve iz intervjuja za TV Slovenija.

Kučan proti predčasnim volitvam

Torej je koalicija še vedno dovolj trdna, da lahko – če ne bo kakšnih izrednih dogodkov – prebrodi mandat do rednih volitev, ki naj bi bile, kot je slišati, marca prihodnje leto. Predčasne volitve niso v interesu ne Svobode ne SD ne Levice, in čeprav Janša špekulira drugače, tudi Milanu Kučanu ne.

Sašo Švigelj

»Stranke sedanje koalicije so dobile zaupanje na volitvah, da vodijo državo. Če bo prišlo med njimi do nesoglasja, do spoznanja, da ne morejo nositi skupaj te odgovornosti, se bodo pač odločile za predčasne volitve. Mislim, da razmere niso takšne, ne gre se tako lahko odrekati odgovornosti, tudi ne zaupanju, ki so ga volivci pokazali. Volivci bodo takšno lahkotno razbremenjevanje te odgovornosti, če bo do nje prišlo, znali kaznovati. Mislim, da razmere v Sloveniji zahtevajo prej gotovost kot pa negotovost. Takšne predčasne volitve bi negotovost gotovo prinesle,« je prvi predsednik odgovoril na to vprašanje v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija.

»Strici iz ozadja« očitno še nimajo izbranega kandidata za »nov obraz«, s katerim naj bi presenetili na naslednjih volitvah. Kučan se vsaj po svojih izjavah sodeč, niti ne zavzema zanj. Največkrat se sicer omenja evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki ne skriva ambicij za vstop v slovensko politiko, a trenutno se zelo dobro počuti v Evropskem parlamentu, zato ni nujno, da bo nastopil na državnozborskih volitvah. To zanj tudi ne bi bilo preprosto, saj bi najbrž moral ustanoviti svojo stranko, Vesna je verjetno preozka zanj, navsezadnje ni niti njen član.

Bo Trenta nova Patria?

Večje politične turbulence bi povzročila morebitna obtožnica zoper premierja Goloba v zadevi Tatjana Bobnar. Kot je znano, kazensko ovadbo obravnava specializirano državno tožilstvo, ki se bo odločalo o nadaljevanju postopka. V tem primeru mora preiskavo odobriti sodišče, šele nato lahko tožilstvo sestavi obtožnico. Ampak že sama sodna preiskava bi najbrž zamajala koalicijo.

Sašo Švigelj

Če bi do tega prišlo pred koncem mandata, bi lahko to sprožilo razpad koalicije in predčasne volitve, a ni verjeti, da bi bile lahko prej kot jeseni. Možno pa je tudi, da tožilstvo postopka sploh ne bo nadaljevalo, saj gre večinoma za besede Bobnarjeve proti Golobovim besedam.

Po drugi strani je veliko bolj verjetna Janševa obsodba v zadevi Trenta, pri čemer že iz same vsebine obtožnice lahko ugotovimo, da prvak SDS najbrž pravilno sklepa, da bo obsojen. Grozi mu do osem let zapora, toda pred zaporom ga lahko reši zastaranje kaznivega dejanja. V primeru Patrie je od prvostopenjske sodbe do njene pravnomočnosti poteklo deset mesecev, verjetno pa bodo v Celju, ker je višje sodišče manjše kot ljubljansko, zadeve potekale hitreje.

Če bodo pohiteli, bi se lahko tudi zgodilo, da bi moral v zapor tik pred začetkom volilne kampanje. A po drugi strani je Janša izjavil tudi, da cilj tožilstva in sodstva ni njegova obsodba, ampak zastaranje, da ga bodo lahko v predvolilni kampanji vlačili po zobeh, češ »kriv je, ampak je ušel roki pravice«.

Sodni proces Trenta je Janša spremenil v novo Patrio in aktiviral svoje privržence k protestom pred celjsko sodno palačo. A videti je, da se je s tem zgolj »ustrelil v koleno«, saj mu protesti pred sodišči bolj škodijo kot koristijo. Z njimi je namreč pritegnil tudi svoje politične nasprotnike, ki so po dobrih dveh letih in pol Golobove vlade že malo pozabili nanj in na odločitve vlade, ki jo je nazadnje vodil.

Prerivanje v istem bazenu

Poleg tega bo Janša v primeru zmage na volitvah potreboval zaveznike, s katerimi bo lahko sestavil vlado. Kot je zdaj videti, vsaj z dvema ni v najboljših odnosih. Anžeta Logarja, ki je izstopil iz SDS in ustanovil Demokrate, primerja z novim Gregorjem Virantom in ga obtožuje, da bo preprečil desnosredinsko vlado. Logar se je sicer zavzel za veliko koalicijo največje desne in največje leve stranke, a zanimanja za sodelovanja z Janšo, če bo zmagal na volitvah, na levi strani za zdaj ni. Prvaku NSI Mateju Toninu pa še vedno zameri njegove izjave, da ga ne bodo več podprli za mandatarja.

Ko je Tonin na kongresu NSI napovedal sodelovanje v razvojni desnosredinski vladi, mu je Janša na platformi x zabrusil: »Da ni tole račun brez krčmarjev, Matej Tonin? Kot pravi Anže Logar, bi delal koalicijo z levico, če bi zmagal. Kar seveda ne bo, ker so mu namenili vlogo Viranta in ne Jankovića. A tudi ob zmagi sodelovanje v koaliciji pogojuje s povabilom levim strankam in ne NSI. Kje v tej njegovi formuli vidite NSi? Ali da bo SDS delala koalicijo s stranko Pogorelcev in Ljudmil? Pregnali ste dr. Bajuka in sedaj še drugega ustanovitelja stranke g. Peterleta. Jokate nad Golobom, dve leti pa ste mu držali štango in omogočili, da še vedno dela škodo ljudem in državi. Sorry, zamočili ste. Bojim se, da nepovratno.«

Sašo Švigelj

Seveda je možno, da bodo po volitvah kot vedno doslej zakopali bojne sekire in skupaj sestavljali vlado, če bo politična desnica seveda dobila večino v državnem zboru, kar se zdi manj verjetno v primeru, če bo leva stran našla nov obraz, s katerim bo nagovorila svoje volivce, razočarane nad Golobovo vlado. Ključna Janševa težava, ki jo povzroča Logar, pa je v tem, da »ne lovi rib« v bazenu Svobode in SD, ampak, kot je razvidno iz anket, volivce SDS in NSI.

Tako se utegne zgoditi, da SDS izgubi precej volivcev, slednja pa izpade iz parlamenta. Iste ankete dajejo različne rezultate. Ko so nazadnje v Dnevniku objavili anketo agencije Ninamedia, so v prvi anketi Logarjevi Demokrati dobili zgolj 2,7 odstotka glasov, v drugi, kjer so posebej izpostavili nove stranke, pa 12,4 odstotka. V prvi anketi je SDS prejela 24,1 odstotka, NSI pa 5,4 odstotka, v drugi pa SDS 17,4 odstotka, NSI pa zgolj štiri odstotke.

Tonin se je prve ankete zelo razveselil, zato jo je komentiral na omrežju x: »So ankete, ki javno mnenje merijo, in tiste, ki ga ustvarjajo. Podpora NSI stabilna – okrog 8 mandatov, podobno kažejo tudi naše interne ankete. Vstopi novih igralcev na NSI nimajo večjega vpliva, kar je logično – smo edina stranka, ki zagovarja krščansko-demokratke vrednote.«

Povežimo Slovenijo 2.0

Vendar pa Janša tolerira stranko Glas upokojencev nekdanjega člana SDS Pavla Ruparja in pred kratkim ustanovljeno stranko Fokus predsednika državnega sveta Marka Lotriča. Slednjemu je Janša na kongres poslal podpredsednika Aleša Hojsa in ga pozval k sodelovanju: »Čestitke, Marko Lotrič, Monika Kirbiš Rojs, in veliko uspeha. Ter treznega premisleka, če bi pred volitvami kazalo, da ni veliko možnosti za prestop praga. V tem primeru velja združevati moči. Preveč je na tehtnici.«

Sašo Švigelj

Istega dogodka so se udeležili tudi Tonin, Logar in Marko Balažič, prvak SLS, iz katere je bilo še več gostov. Beseda je stekla tudi o povezovanju med njimi, ki pa si ga vsakdo različno predstavlja. Janša bi na primer manjše stranke (SLS in Fokus) raje videl kar na listi svoje SDS. Tonin bi oblikoval desnosredinsko alternativo proti Janši, Balažic pa v partnerstvu z SDS, kot je bila koalicija Povežimo Slovenijo.

Ta ponedeljek se bosta srečala izvršna odbora NSI in SLS, pogovarjali se bodo o možnosti sodelovanja, ki bi ga nato razširili še na Logarjeve Demokrate in Lotričev Fokus. Odprta ostaja tudi možnost skupne liste, kjer pa bi nastala težava, kdo bi bil njen mandatarski kandidat. In kot je večkrat rekel Lojze Peterle, je spet preveč »petelinov na kupu«, saj se v tej funkciji vidijo tako Tonin kot tudi Logar in Lotrič. V SLS nimajo takega »petelina«, obstaja celo možnost izrednega kongresa, na katerem bi se za predsednico stranke potegovala ljubljanska mestna svetnica Tina Bregant. Petra Gregorčiča SLS ne zanima več, saj raje piše program Uspešna Slovenija 2030 za Klub slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika.

Tako je vprašanje, če bo sploh prišlo do kakšne resne povezave. Dokler Logar verjame, da mu ankete dobro kažejo, ne bo imel tega interesa. V NSI in SLS pa drug drugemu ne zaupajo, saj še vedno drug drugega krivijo za neuspešno dogovarjanje za skupno listo pred evropskimi volitvami.

Sašo Radej

Slišati je za različne možnosti: skupna lista vseh štirih strank (NSI, SLS, Demokrati, Fokus), ki je sicer manj verjetna, skupna lista NSI in SLS ali skupna lista Logarja z SLS in Lotričem. Če bo vsaka stranka nastopala posebej, imata možnosti za vstop v parlament (poleg SDS) zgolj Logar in NSI oziroma eden od njiju, kar pa je premalo za desno večino v državnem zboru.

V skupno listo bi se stranke lažje povezale, če bi državni zbor sprejel predlog ustavnih sprememb in volilne zakonodaje, ki jo je po zamisli NSI vložila Svoboda in je zdaj v NSI ne nameravajo več podpreti. Po drugi strani pa se v NSI hvalijo, da bodo podprli zgolj ukinitev volilnih okrajev, za kar sicer ni potrebna sprememba ustave, čeprav je njihov prvotni predlog o 18 volilnih enotah še vedno najboljša rešitev. Bomo videli, ali bodo držali besedo.