Jan Zobec meni, da vprašanje morebitne izločitve ustavnega sodnika Klemena Jakliča glede ocene ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov ni primerljivo z zadevo drugi tir. Za slednjo je izločitev Accetta zahtevala stranka v postopku (Vili Kovačič), ustavni sodnik pa naj bi, kot izhaja iz dokumentacije, kolege na ustavnem sodišču zavajal glede njegove vpetosti v snovanje programa stranke SMC in odnosa z Mirom Cerarjem.
Pri presoji ustavnosti zakona o izvrševanju proračuov, ki sta jo na ustavno sodišče vložili stranki SDS in NSI, pa vlada oz. državni zbor kot 'napadeni' stranki izločitve Jakliča nista zahtevali. Zato ne gre za kršitev pravice do nepristranskega sodnika. Glede podpore Jakliča predsedniku SDS Janezu Janši v času procesa Patria, so se njegova javna opozorila izkazala za utemeljena.
Ravnal je kot kritični pravni intelektualec, kar se od njih v demokracijah pričakuje. Ni počel ničesar na skrivaj in to prikril drugim sodnikom. Kot pravi Zobec, so recimo v Švici nekateri sodniki zveznega sodišča celo člani strank, o čemer je javnost seznanjena. Če so zadeve transparentne, potem težav ni. Problem je laganje pri izvrševanju sodne funkcije.
Nekdanji ustavni sodnik meni, da je za sedanje izredno slabo stanje na ustavnem sodišču soodgovoren tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je državnemu zboru predlagal sedanjo zasedbo. Namesto da bi predlagal 'svoje' kandidate, ki bi bili strokovno in drugače nesporne avtoritete, je pristal na igro političnih strank.
To je absolutno nedopustno in zahteva odstop, poudarja Zobec. Drugi ustavni sodniki do tega ne bi smeli biti ravnodušni. Etična dolžnost jim nalaga varovati ugled in zaupanje v sodišče ter zato sodnika, če je lagal, pozvati k odstopu. Odstop s funkcije bi razrešil krizo institucije. V nasprotnem bi nad njo obležala neznosna teža laži.
Zobec je tudi kritičen do predsednika ustavnega sodišča, ki javno trdi, da jih Accetto ob vprašanju njegove (ne)izločitve ni zavajal, saj da jim je zadeve glede njegovega sodelovanja pri snovanju programa SMC podrobno pojasnil. Demantira ga namreč obrazložitev sklepa o neizločitvi, ki mu zelo verjetno ni ostal nepoznan.
Kneza je nato na laž javno postavil še ustavni sodnik Marko Šorli. Predsednik ustavnega sodišča je torej eno neresnico pokril z drugo. S tem je ugled ustavnega sodišča še dodatno okrnjen, opozarja Zobec. Nekdanji ustavni sodnik meni, da je za sedanje izredno slabo stanje na ustavnem sodišču soodgovoren tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je državnemu zboru predlagal sedanjo zasedbo.
Namesto da bi predlagal 'svoje' kandidate, ki bi bili strokovno in drugače nesporne avtoritete, je pristal na igro političnih strank. Prav bi bilo, da bi predsednik tistega, ki v tej zgodbi laže, pozval k odstopu.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
