Jaklič je zanikal, da je podjetje M-Kontakt ustanovil z namenom, da bi preko njega lahko izvedel kaznivo dejanje. "Ali je logično, da bi ga v tem primeru ustanovil transparentno na svoje ime," je vprašal.
Obtožnica namreč Jakliča bremeni, da je kot prvi mož Vzajemne preplačal naročene storitve pri S&T Slovenija, od njih pa v zameno dobil več kot 550.000 evrov. Šlo je za posel vzpostavitve lastnega informacijskega sistema Vzajemne.
Denar naj bi potoval prek več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini in pozneje na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu podjetja M-Kontakt, čigar lastnik je bil Jaklič. To naj bi bilo po oceni preiskovalcev ustanovljeno z izključnim namenom pranja denarja Vzajemne, ki ga je nato prelilo v nepremičnine na Korčuli.
Jaklič je danes zatrdil, da se je z nakupom nepremičnin na Hrvaškem ukvarjal, še preden je postal član ali predsednik uprave Vzajemne. Zaradi poslov z nepremičninami je leta 2004 na Hrvaškem ustanovil podjetje M-Kontakt. Kot slovenski državljan v takratnih političnih razmerjih med Slovenijo in Hrvaško namreč ni mogel kupiti nepremičnine na Hrvaškem in ga vpisati na svoje ime v zemljiško knjigo. Ker je kupil več nepremičnin, je tveganje postalo preveliko, zato je ustanovil na Hrvaškem podjetje.
Podjetje M-Kontakt pa se je po Jakličevih navedbah znašlo v poslih s S&T po tistem, ko je preko M-Kontakta začel delati njegov brat, Boštjan Jaklič. Ta je deloval preko M-Kontakta na projektih v tujini, saj ni želel biti viden, ker je bil takrat regionalni direktor v podjetju Hewlett-Packard.
Jaklič, ki je bil predsednik uprave Vzajemne med leti 2003 do 2007, je dejal, da je takrat na Vzajemni vodil številna področja, področje informatike in investicij pa ni bilo v njegovem delokrogu. Tako tudi ni bil navzoč na sestankih, kjer so se dogovarjali za posle na tem področju.
Spomni se, da sta za vzpostavitev informacijskega sistema Vzajemne prišli dve ponudbi podjetij Marand in S&T ter da je bil Marand občutno dražji. A kot trdi, se "v nobeni obliki" ni dogovarjal o tem poslu, ki je bil sicer sklenjen leta 2004.
"Glede operative se nisem ukvarjal z ničemer. Nisem odobraval niti plačil, kaj šele preplačil," je poudaril.
Na vprašanja tožilstva Jaklič ni bil pripravljen odgovarjati, je pa dal nekaj pojasnil sodniku. O skici v njegovem zvezku, ki naj bi nakazovala na tok denarja od Vzajemne do nepremičnin na Korčuli, je dejal, da med sestanki zmeraj riše miselne vzorce, saj si tako lažje zapomni vsebino. Skice se po vsem tem času točno ne spomni, je pa dejal, da je s tem miselnim vzorcem želel razčistiti s svojim bratom, ali bi se lahko zaradi bratovih poslov s S&T znašel pod očitki, s katerimi se sooča danes.
Na vprašanje, od kod mu premoženje za nakup nepremičnin, tudi če ni tega denarja dobil preko M-Kontakta, pa je dejal, da je tudi pred prihodom na Vzajemno dobro zaslužil. Že v času, ko je bil študent, je imel svoj s. p., takrat je včasih celo bolje zaslužil kot njegova mati.
Na današnjem naroku so zagovorniki obtoženih podali svoj zagovor na spremenjeno obtožnico, s katero je tožilstvo konec septembra spremenilo opise kaznivih dejanj.
Sodnik Boris Gabrijel Horvat spremembo obtožnice dopušča, saj opredeljuje še vedno isto kaznivo dejanje, pri čemer pa je po novem pravna opredelitev pranja denarja za nekdanja vodilna v podjetju S&T Klavdija Godniča in Saša Bergerja strožja, saj se jima namesto pomoči očita sostorilstvo.
Zagovornika Godniča in Bergerja sta spremenjeni obtožnici ugovarjala, saj da strožja opredelitev izvršitve kaznivega dejanja ni dopustna. "Takšna sprememba obtožnice, ki pomeni očitek hujšega kaznivega dejanja v tako pozni fazi kazenskega postopka, predstavlja zlorabo tožilske funkcije," je dejal Bergerjev zagovornik Mitja Jelenič Novak.
Poleg tega je Godničeva obramba v sodni spis vložila nove dokaze o tem, da so pogajanja med S&T in Vzajemno potekala in da tako ni šlo za vnaprej dogovorjen posel.
Sojenje se bliža koncu, 2. novembra bo zaključno besedo podalo tožilstvo, teden pozneje pa še zagovorniki.