Šli smo v izvidnico: Ljubljana se spreminja v mesto duhov, a nekateri lokali kljub prepovedi še obratujejo (FOTO)

Zanimalo nas je, ali se lastniki lokalov držijo vladne uredbe, predvsem zato, ker ljubljanski župan Zoran Janković ni reagiral samoiniciativno in zaprl lokalov, ampak je čakal na odločitev vlade. Nenavadna odločitev za človeka, ki so mu Ljubljančani in Ljubljančanke na prvem mestu.

Ljubljanski lokali zaprti

Zjutraj, malo po uveljavitvi uredbe se odpravimo. Najprej mimo pokopališča Žale po Šmartinski cesti, do Kolinske in naprej do Trubarjeve ulice v Ljubljani. Skoraj ni žive duše. Na nekaj kilometrih naštejemo 5 ljudi. Še prejšnji teden nepredstavljivo, a v luči boja proti koronavirusu zelo obetavno in pozitivno.

Trubarjeva ulica sameva. Eden najstarejših lokalov na tej lokaciji zaprt. Gremo naprej. Proti Petkovškovem nabrežju, kjer v sončnih dnevih čakate na kak prost stol ali mizo. Danes nikjer žive duše, z izjemo klošarja, ki s pločevinko piva pri glavi v miru počiva na betonski klopici ob Ljubljanici. Pot nas pelje naprej do Tromostovja. Nekaj ljudi, ki hitijo eden mimo drugega, brez ustavljanja in bežnih pozdravov ali čvekov kot ponavadi.

Zavijemo na tržnico. Bistveno manj branjevcev kot sicer. Nekaj besed spregovorimo s prodajalcem, ki že zdaj prodaja breskve, marelice in češnje (iz uvoza). Kako to, da prodaja? Pojasni nam, da se v Ljubljani kljub temu, da ima odprto stojnico počuti bistveno manj ogrožen zaradi koronavirusa kot v rodni Banjaluki. »Tu vsaj vem pri čem sem,« poudari. Sicer pa stojnice po večini samevajo.

Tudi vedno živahna ulica, ki pelje mimo tržnice do stolnice in naprej do Robovega vodnjaka in mestne hiše je skoraj povsem prazna. Občutek dobimo, da se še golobi držijo bolj vsak k sebi kot je navada pri teh ptičih. Ljudi skoraj ni na mestnih ulicah. Lahko pa občudujemo Robov vodnjak in pogled proti Prešernovem trgu v taki spokojnosti, kot je za Ljubljano nepredstavljiva.

Krenemo naprej. Sameva Gornji trg, sameva Trnovo, samevajo Prule. Lokali pod Narodno univerzitetno knjižnico so prazni, isto je z lokali na drugi strani. Mrtvo mesto, izpraznjeno. 

Kioski s kebabom se na zaprtje požvižgajo

Pot nas vodi nazaj proti Žalam, Novim Jaršam. Mimo kliničnega centra. Tu pa najdemo lokal, ki obratuje. Gre za kiosk, kjer dobite vse od hot doga, do kosa pice, kebaba, hamburgerja (vse v meniju ali zgolj posamezni artikel). Ker imajo delo ne zmotimo delovnega procesa.

Se pa ustavimo pri lokalu s podobno kulinarično ponudbo nasproti tržnice v Mostah. Kakopak obratujejo. Zanima nas, ali ne bodo zaprli. Vlada je namreč odredila zaprtje gostinskih lokalov. In prodajalec kebaba nam pojasni, da sami izrecne prepovedi obratovanja niso dobili in zato delajo. Pojasnimo, da je odločitev vlade in na spletu, da se je o njej govorilo po najrazličnejših medijih in povsod. Možak se ne da. »Nič nismo dobili. Nobenega papirja, nobene prepovedi. Dokler bo tako, bomo mi pekli.« Pri čemer prizna, da imajo vseeno skrčen meni. Ni govejega kebaba, od sicer cele plejade pic dobite samo margerito in podobno.

Po dveh urah vandranja po prestolnici smo naleteli na dva odprta gostinska lokala (če tako imenujemo kioske s kebabom) vse drugo je zaprto, kar je vznejevoljilo nekaj Ljubljančanov, ki so tako kot mi s kolesi krožili po mestnih ulicah in iskali kotiček, kjer bi lahko skupaj spili kavo in kasneje pivo. 

Delavci na gradbiščih delajo brez prekinitve

Poudariti pa je treba še eno, kava v lokalu ni potrebna, tudi pivo v popoldanskih ali večernih urah ne, sploh ne za tiste, ki imamo privilegij, da lahko delamo od doma. Gradbeni delavci, ki začenjajo z delom že v zgodnjih jutranjih urah in dan preživijo na gradbiščih pa prav tako ne morejo pred »šihtom« spiti kave, ali iti po končanem delu na zasluženo pivo, pa so bržčas obojega potrebni, ampak zanje se nihče ne zmeni. Delajo.

V skupinah, preoblačijo se v ozkih kontejnerjih. Zanje koronavirus kot da ne bi obstajal. In v trgovini si bodo po službi nakupili pivo, se posedli po istih kontejnerjih in popili osvežujoč hmeljev napitek. In ponesli virus naprej, kljub zaprtim lokalom. Gradbišča namreč delajo s polno paro.