Blaž Brodnjak je v NLB je že dobrih sedem let. Najprej kot član uprave, od julija 2016 pa je na funkciji predsednika uprave. Petletni mandat se mu izteče prihodnje leto, v NLB je pripravljen vztrajati že naprej.
Z družino živi na obrobju Ljubljane, po rodu pa je s Ptuja.
Brodnjak v intervjuju pravi, da je kot državljan osebno prizadet nad ukrepom Banke Slovenije, ki je zaostrila pogoje kreditiranja fizičnih oseb, saj po novem niso na voljo skoraj polovici populacije. Rast posojil prebivalstvu se je praktično ustavila.
S predsednikom uprave NLB smo se pogovarjali tudi o posledicah afer in škandalov, v katere je bila banka vpletena v preteklosti.
V NADALJEVANJU NEKAJ IZJAV IZ INTERVJUJA
Če se bo uspešno končal nakup Komercijalne banke, se NLB Skupina srednjeročno spet vrača k nekoč že doseženim 20 milijardam evrov skupne bilančne vsote, a s pomembno razliko, da danes nismo več tako izpostavljeni do posameznih strank.
Model privatizacije, ki je bil uporabljen v primeru NLB, je vzorčen, idealen primer vzpostavljanja regijskih prvakov na nišnih področjih, kot je Jugovzhodna Evropa.
Rast posojil prebivalstvu se je praktično ustavila, medtem ko je rast depozitov prebivalstva zelo visoka, kar pomeni, da imamo strukturno težavo.
Primarni kriterij za odobritev posojila je denarni tok, ne pa špekulativno pričakovanje vrednosti premoženja, ki je zastavljeno za zavarovanje.
Če bodo sodišča po končanem kazenskem pregonu ugotovila, da je šlo za slabe prakse, potem banka lahko še vedno participira na odškodninskem delu.
V NLB sem več kot sedem let, in odkar sem v tej hiši, politika na dnevno vodenje poslov ni imela nobenega vpliva.
Ni nam potrebno postati del mednarodne skupine in na ta način izgubiti vzvodov odločanja.
Zame je načeloma vseeno, ali država ostane ali ne četrtinski lastnik. Mislim, da je lahko primeren partner za razvoj NLB še naprej.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Naslovnica, Reporter 10 2020
