Teta Ani in mama Mari sta živeli v družini rudarja Johana in mame gospodinje Frančiške še s starejšim bratom Ivanom in mlajšo sestro Fanči v rudarsko-steklarskem Hrastniku. Hrastnik in življenje v Hrastniku je bilo takrat v marsičem drugačno kot je danes, ko je mesto po zatonu rudarstva precej spremenilo svojo podobo.
Na srečo hrastniška steklarna mnogim še vedno daje kruh in sodi med uspešnejša slovenska podjetja. V oddaji sta se spominjali svojega otroštva, življenja v rudarski koloniji, ki je ni več in tudi na čas druge svetovne vojne. Ko boste prisluhnili, kako skromni jedilnik so imeli nekoč naši predniki, boste verjetno pomislili, ali mogoče dandanes ne živimo prerazkošno in prerazsipno.
Mogoče tu najdemo razlog mnogim sodobnim boleznim. Njuno pripovedovanje se je dopolnjevalo in je tekoče, polno spominov, kar kaže, da sta obe ohranili čilost in zbrane misli, kar se nenazadnje vidi tudi na posnetku.
Po šolanju in poroki sta Ani in Ivan s svojima družinama ostala v Hrastniku. Ivan si je delo našel v Steklarni, Ani je doma šivala. Marija si je dom ustvarila v Kisovcu pri rudarju Bogomirju, s katerim sta preživela veliko lepih in tudi nekaj tragičnih dogodkov, ko so v železniški nesreči v Zidanem mostu umrli kar trije njuni bližnji sorodniki.
Podrobno je opisala tudi svoje delo v steklarni. Najmlajša sestra Fanči pa že zgodaj odšla na slovensko obalo, kjer je imela kot dolgoletni vodja KUD Karol Pahor in portoroškega Avditorija lepo in uspešno kariero. Vsi pa so se radi vračali v rodni Hrastnik, predvsem ob godovih in rojstnih dnevih, kjer se je veliko prepevalo.
Več pa ob ogledu posnetka.