Leta 2015 je Zavod RS za blagovne rezerve prvič v svoji zgodovini v svoje blagovne rezerve uvrstil rž. Zavod je objavil javno naročilo za nabavo do 1.300 ton rži z obveznostjo dolgoročnega skladiščenja in obnavljanja v skladišču, ki ga zagotovi ponudnik. Na razpisu je uspel ponudnik Mlinopek d.d. iz Murske Sobote.
Ivan Gale o Dejanu Židanu, »varuhu mlade rži« - očitki na račun bivšega ministra
»Da bo izbran prav omenjeni ponudnik, se je vedelo že pred objavo razpisa. Dejan Židan, v tistem času tudi kmetijski minister, je namreč prijatelj g. Karla Pojbiča, direktorja murskosoboškega podjetja Mlinopek, ki se ukvarja (tudi) z nakupom in prodajo žit. Tudi Židan je doma iz Murske Sobote. Mlinopek je imel očitno tisto leto težave z odprodajo rži. Verjetno mu je kak nameravani posel padel v vodo ali pa je prejel kakšno odpoved. Takrat je Židan svojemu prijatelju priskočil na pomoč, v tem pa ga je trdno podprl tudi takratni in sedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek,« piše Gale.
»Na Zavodu nismo verjeli, da bo Zavod res moral kupovati rž, ki je bila po mnenju vseh preveč specifična, za razliko od pšenice in koruze, ki jo država hrani v blagovnih rezervah že desetletja. Preden bi bil razpis možen, je bilo potrebno predhodno spremeniti Program oblikovanja državnih blagovnih rezerv in obveznih rezerv nafte in njenih derivatov določi, ki ga določi Vlada RS za petletno obdobje. Na podlagi te spremembe je bilo potrebno izvesti še rebalans letnega programa dela in finančnega načrta zavoda za leto 2015. Začuda se je vse odvilo zelo hitro.«
Gale je bil kot dolgoletni sekretar upravnega odbora Zavoda prisoten na vseh njegovih sejah: »Člani upravnega odbora so se takrat čudili, da se je lahko zaradi prijateljskih vezi z enim ministrom spreminjalo vladni petletni program. V medsebojni neformalni komunikaciji so govorili kar o “Židanovi” rži. Da pa bi naročilo po razpisu res šlo v prave roke, je Židan preko Počivalška dodatno naročil, da se mora kupljena rž po nakupu nujno skladiščiti in obnavljati v skladišču, ki je locirano v pomurski regiji.«
»Tak razpisni pogoj je bil diskriminatoren in sem na to takrat tudi opozoril. Kot dodatno varovalko je Židan k razpisu priključil še sodelavko z njegovega ministrstva, ki je bila sicer tudi članica v upravnem odboru Zavoda. Kasneje je bilo s skladiščenjem in obnavljanjem (ki ju je seveda tudi potrebno redno plačevati) rži veliko težav, zaradi česar se je Zavod skupaj z gospodarskim ministrstvom odločil, da zaloge postopno zmanjšuje. Pa kaj bi to – pomembnejša je bila Židanova osebna pozitivna izkušnja,« je oster Gale.
»Pri nabavi rži je šlo za očitno zlorabo Zavoda za namene ozkih interesnih skupin. Za intervencijske ukrepe v kmetijstvu je pri nas namreč že od leta 1999 ustanovljena Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je celo organ v sestavi kmetijskega ministrstva. To se takrat Židanu ni zdelo pomembno, lani pa tudi sedanjemu ministru Podgoršku ne, ki je bil aktivno vključen v interventne odkupe na področju kmetijstva, za katere je Vlada RS po mojem mnenju nezakonito zadolžila Zavod. Ko smo Podgorška na to opozorili, je šel v svoji aroganci tako daleč, da strokovni delavci Zavoda niso bili niti več zaželeni na usklajevalnih sestankih.«
Dejan Židan odgovarja, da ne razume »ozadja tega zapisa in me pretirano niti ne zanima. Zavedam pa se, da socialni demokrati vedno postanemo tarča, ko nam ugled raste in se veča zaupanje volivcev.«
»Videl sem zapis o rži. Gre za žito, ki je dobro, da bi v čim večji možni meri zamenjevalo pšenico. Je bolj prehransko zdravo in pri pridelavi potrebuje bistveno manj kemije ali pa sploh ne. Zato je smiselno, da je tudi v državnih rezervah. To, da pride v program blagovnih rezerv, je seveda bil predlog kmetijskega ministrstva ob upoštevanju razmer pri pridelavi. Kolikor pa mi je znano, pa postopke razpisa in nabave ne vodi ne minister za kmetijstvo in ne kmetijsko ministrstvo, temveč blagovne rezerve,« še odgovarja Židan.
