Kako je Ivan Bizjak osebno doživljal zadnje ure in minute pred slovesnostjo, ko so na Trg republike, kjer je bila osrednja proslava, začeli v valovih prihajati ljudje, čeprav se je le malo prej slišalo vojaška letala?
Kaj vse se je zgodilo, ko je prišlo do okna priložnosti? Zakaj se je pot samostojnosti izkazala kot edina razumna in kaj je bilo ključno?
Preden je nastopil funkcijo ministra za notranje zadeve, je Bizjak kandidiral za predsednika republike in dobil 22 odstotkov, daleč največ izmed vseh tedanjih protikandidatov, ki so bili nasproti glavnemu favoritu Milanu Kučanu. Kakšne so bile okoliščine ob kandidaturi?
Če bi bil izbran za predsednika republike, Bizjak ne bi postal minister za notranje zadeve, tako pa ga je kot ministra zaznamovala afera Depala vas, ki še danes odmeva. Bizjak pojasnjuje, da je v petek pred nedeljo, na katero se je zgodila Depala vas, preživel ves dan skupaj z Drnovškom in Janšo: »Namen našega skupnega celodnevnega druženja v Gotenici, Kočevski Reki, na Škrilju je bil razčistiti probleme.«
Po odstopu s funkcije ministra za notranje zadeve zaradi ropa specialcev v Celovcu, je postal prvi varuh za človekove pravice. Za varuha ga je predlagal tedanji predsednik republike Milan Kučan, potem, ko je Drnovšek spet postal predsednik vlade, je bil Bizjak imenovan za ministra za pravosodje.
Za Bizjaka je bil Drnovšek premišljen, redkih besed, dolgih premislekov, sprejemal je odločitve, o katerih je bil popolnoma prepričan: »Bil je človek, s katerim se je dalo pogovarjati.« Do Kučana ne goji nobenih zamer, tudi ne do njegove vloge v Sloveniji. Trenutni stil vladanja Janeza Janše mu ni všeč.
Kako je Ivo Bizjak postal generalni direktor pravosodja in notranjih zadev v Svetu Evropske unije leta 2004 in s tem prvi Slovenec na tako pomembni funkciji.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
