Ministrstvo za delo bo ta teden vladi v obravnavo poslalo predlog družinskega zakonika, ki so ga dopolnili s predlogi iz javne razprave. Ministrstvo ni umaknilo predloga, ki istospolne skupnosti izenačuje z drugimi družinskimi skupnostmi in je razdelil javnost. Zakonik pa prepovedi telesnega kaznovanja otrok dodaja prepoved psihičnega nasilja.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni upoštevalo pripomb tistih nasprotnikov družinskega zakonika, ki so od vlade zahtevali umik predloga, ki istospolne skupnosti izenačuje z drugimi družinskimi skupnostmi ter istospolnim partnerjem daje možnost posvojitve otrok. Če vlada tega ne bo umaknila, so nasprotniki napovedali referendumsko pobudo.
V času javne razprave ministrstvo ni prejelo nikakršnih strokovnih utemeljitev proti izenačitvi istospolnih skupnosti z drugimi družinskimi skupnostmi in niti nobenih strokovnih podlag, da bi bil ta predlog v nasprotju s koristjo otrok, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Anja Kopač Mrak.
Dobili niso nobene peticije proti izenačitvi partnerskih skupnosti, od strank, ki so takemu predlogu nasprotovale, pa le pripombe Nove Slovenije. Njihove pripombe so bile obsežne, nanašale pa so se zlasti na definicijo družine in redefiniranje zakonske zveze, je pojasnila v. d. direktorice direktorata za družino Ana Vodičar.
Na vprašanje o referendumski pobudi glede zakonika je odgovorila, da se tudi tedaj, ko so vložili predlog zakonika, referenduma niso bali. Na ministrstvu za delo ocenjujejo, "da bi moralo ustavno sodišče izvedbo takega referenduma preprečiti".
Ministrstvo prav tako ni sprejelo predloga za registracijo zunajzakonske skupnosti, ki sta ga sicer predlagala ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za notranje zadeve. S tem predlogom bi po presoji ministrstva zunajzakonska skupnost izgubila svoje bistvo, ki je ravno v neformalnosti.
V času javne razprave so na ministrstvu glede zakonika prejeli 240 pripomb in predlogov s strani državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, nevladnih organizacij ter posameznikov.
Med pomembnejšimi, ki so jih upoštevali, Vodičarjeva izpostavlja dopolnitev odločbe, ki prepoveduje telesno kaznovanja otrok. Slednjo dopolnjujejo še s prepovedjo drugih oblik ponižujočega ravnanja, kamor sodi tudi psihično nasilje.
V poglavju o ukrepih za varstvo koristi otroka je dodana nova določba, s katero je določena obvestitvena dolžnost vseh institucij, ki bi pri svojem delu izvedele za okoliščine, iz katerih izhaja sum, da je otrok ogrožen, da o tem takoj obvestijo center za socialno delo ali sodišče. V zakoniku bo tudi urejen prehodni režim za vse ukrepe, o katerih bo do uveljavitve zakonika že pravnomočno odločeno.
Z novim zakonikom bo na predlog notarske zbornice možna tudi razveza zakoncev pri notarju. Ta določba pa ne bo veljala v primeru, ko se bosta želela razvezati zakonca, ki imata mladoletne otroke. V določbi o uporabi stanovanja po zakonski razvezi je v predlogu zakonika na novo določena časovna omejitev (šest mesecev), v kateri lahko sodišče dodeli stanovanje v uporabo drugemu zakoncu.
Kot pomembnejšo upoštevano pripombo je Vodičarjeva izpostavila tudi določbo, s katero postavitev pod skrbništvo ne bo več vezana na odvzem poslovne sposobnosti. Razlogi za to so zlasti v tem, da se osebam z motnjami v duševnem razvoju ali starostnikom ne odvzema, ampak se jim s skrbstvom pomoč dodaja.
Določba o dolžnosti preživljanja otrok je medtem dopolnjena z natančnejšo opredelitvijo kriterijev, ki se nanašajo na nadaljnje šolanje po polnoletnosti.
Med predlogi, ki jih ministrstvo ni upoštevalo, je predlog skupnosti centrov za socialno delo, da je treba brisati dolžnost skrbnika kot častno in prostovoljno dejanje. Predlagali so, da se opredeli pogoje, plačilo ter usposabljanje oseb, ki želijo opravljati to funkcijo.
Ministrstvo bo predlog zakonika predvidoma konec tedna poslalo vladi v obravnavo in sprejem, čemur sledi parlamentarna procedura.
