Prijazni pogledi morajo biti rezervirani le za ženo, žena pa, na primer nakit in parfum, uporablja le takrat, ko sta z možem sama. To je le ena modrost 28-letnega muslimana in islamskega teologa Alima Hasanagića, ki je v javnosti postal znan po svojih zapisih na facebooku, češ da bo svoje življenje posvetil temu, da vsi ljudje v Sloveniji postanejo muslimani.
V zadnji številki revije Ženska so Hasanagića predstavili kot Slovenca muslimanske veroizpovedi. Človek, ki je pred letom dni izjavil, da so v Dolu pri Ljubljani, kjer so se srečali islamski skrajneži iz kroga zloglasnega Mirsada Omerovića, igrali košarko, nogomet in nekaj pojedli, meni, da se njegovo življenje od povprečnega zahodnjaka razlikuje po tem, da je bolj svobodno.
Enako je z muslimankami, za katere je prepričan, da so svobodne takrat, ko ne zahajajo v družbo. Družbe namreč ne potrebujejo, ker ji narekuje, kako mora razmišljati, se obnašati in kakšna mora biti. Zato ni svobodna. A z nošenjem naglavne rute očitno je.
»Sporoča, da je ne zanima, kaj si ljudje mislijo o njej, saj bo svojo lepoto pokazala tistemu, ki mu jo hoče pokazati,« pravi. Ali je nošnja hidžaba ali burke prisilna ali ne, Hasanagović ne pove, pravi pa, da morajo tudi moški upoštevati pravila oblačenja, zakaj se ga potemtakem ne bi tudi ženske. Logično, kajne?
Pravzaprav sta si musliman in muslimanka zelo podobna. Skorajda ni razlik, razlikujeta se, po Hasanagićevo, poleg drugačnih oblačil, tudi po bradi. Kam bi pa prišli, če bi muslimanska mož in žena oba imela brado, potem ju ne bi razlikovali. Ali kot je dejal za revijo Ženska: »Alahov poslanec Mohamed je dejal, naj si moški puščajo brade in brijejo svoje brke, tako tudi islamski učenjaki menijo, da je britje brade ženska in ne moška lastnost.«
Hasanagić, ki je poročen z Eniso in ima dva otroka, več kot ene žene ne bi imel, saj je to na Zahodu precej težavno. Vsaki naslednji ženi bi moral poskrbeti samostojno gospodinjstvo, moral bi jo tudi vzdrževati, to je, kakopak, precej drago. A če se moški odloči, da bo imel več žena, mora njegova žena to spoštovati.
»Pripravljena mora biti na to, da si moža deli z drugimi ženami,« je povedal za revijo. Ni samo prevajalec in pisatelj, ampak je kot duhovnik deloval po številnih mošejah po Evropi ter za različne organizacije v Savdski Arabiji, se pravi državi, ki je v svetovnem vrhu po kršitvah človekovih pravic. »Učil sem vero in poročal ljudi,« pojasni, kaj je počel po svetu.
Hasanagić v gledališče ne hodi, plesa ne mara, ker ga prepoveduje tudi njegova vera. Njegov najljubši film je Pod zastavo Mohameda, knjiga pa, logično, Koran. Seveda je »pomiril« bralke, češ da je svoboda relativen pojem in da so teroristična dejanja (da se musliman zaleti v množico ljudi in jih nekaj ubije) zgolj nekakšen odziv na vmešavanje zahodnjakov v muslimanski svet, da pa »v Sloveniji verske vojne ne more biti«.
