Investicija v volitve: bodo bogati Slovenci na koncu pokopali Goloba?
Smo v Sloveniji že tako daleč, da bo kapital namesto volivcev odločal o tem, kdo (ne) bo prišel na oblast?
Da ima kapital v demokratičnih državah, v kapitalizmu, vpliv, a da mora biti ta transparenten, je na to vprašanje v intervjuju za prejšnjo številko Reporterja odgovoril Janez Janša.
»Pri prostozidarjih imajo problem ravno s to besedo – transparentnost,« je predsednik SDS komentiral informacije, da si nekateri močni kapitalski krogi, med njimi tudi vplivni prostozidarji (Otmar Zorn), prizadevajo, da bi se po volitvah oblikoval nekakšen tretji blok. Da bi koalicijo sestavljala Anže Logar in Vladimir Prebilič, brez Janeza Janše in brez Roberta Goloba.
Seveda je vpliv tudi obraten – politika ima mnogo vzvodov oblasti, da vpliva na kapital, ga regulira. Gospodarstveniki vedno znova poudarjajo, da si želijo stabilnega in spodbudnega gospodarskega okolja, v katerem lahko normalno delajo. In več spoštovanja. Tako pravita tudi letos najbogatejša Slovenca Vesna in Dari Južna.
Njuno premoženje so pri Managerju naračunali na več kot pol milijarde evrov, natanko 511 milijonov. Južnova sicer priznavata politična znanstva, z nekaterimi politiki so tudi prijatelji, a da nikoli svojega poslovanja nista gradila s pomočjo politike, nikoli nista pripadala nobeni politični opciji.
Da imajo politiki na določene stvari drugačen pogled kot onadva in da je njihov pogled velikokrat preveč političen in neracionalen, sta se pridušala v intervjuju za Finance.
Najpomembnejše se jima zdi, da vlada razume gospodarstvo, kar po njunem mnenju ne velja za aktualno vlado Roberta Goloba, ki da je s svojimi ukrepi in zakoni naredila škodo vsem državljanom, podjetjem in podjetnikom, menedžerjem in lastnikom. »Lastniki in podjetniki, ki ustvarjamo in polnimo proračun, še nikoli nismo bili tako malo cenjeni, kot smo zdaj.«
Praviloma bi morali politiki skrbeti za javni interes in delati v njegovem imenu za dobrobit vseh državljanov, kapital na drugi strani dela za lasten profit, kar je v kapitalizmu seveda normalno in legitimno.
Da je prav dobiček tisti, ki omogoča blaginjo ljudi in rast gospodarstva, vedno znova poudarja tudi prvi mož Krke Jože Colarič, najuglednejši slovenski direktor, letošnji prejemnik visokega državnega odlikovanja, zlatega reda za izjemne zasluge. Ni pa nujno, da sta si politika in kapital v konfliktnem razmerju, saj drug brez drugega ne moreta.
Kapital se bo vedno prilizoval politiki, pa naj bo ta leva ali desna, da bo imel od tega lastne koristi. S tem namenom bo tudi skušal vplivati na volitve, da bodo na oblast prišli tisti, ki bodo bolj dojemljivi za njegove interese.
Potrebna je pametna koeksistenca, sobivanje. Gospodarstvo z davki in prispevki polni državne blagajne, in uspešnejše ko je, več davkov se nabere tudi za delovanje socialne države. Politiki na oblasti na drugi strani naj bi skrbeli za ugodno gospodarsko klimo in stabilno ter predvidljivo gospodarsko okolje.
Da pretiran davčni primež ne bi dušil razvoja, pa tudi, da bi z ustrezno regulacijo odpravljali anomalije na trgu. Liberalna načela prostega trga, da bo nevidna roka sama po sebi uredila stvari, v praksi pogosto ne delujejo.
Ne v ZDA ali na Kitajskem, v največjih ekonomijah na svetu, kaj šele v mali Sloveniji. Politika pa mora ne nazadnje v gospodarstvu ščititi tudi nacionalni interes, kar je bilo pri nas v časih tajkunskih prevzemov sicer neštetokrat zlorabljeno.
Pod aktualno vlado Roberta Goloba se med vladajočo garnituro in kapitalom precej iskri. Na eni strani je premier, ki je prišel iz državne energetike, v kateri je z zelo visokimi osebnimi prejemki tudi obogatel, očital kapitalu požrešnost, da dobički še nikoli niso bili tako visoki, a da za nekatere nikoli ni dovolj profita, ki ga potem zapravljajo za »neumnosti« in se kosajo med sabo, kateri bo imel večjo luksuzno jahto.
Na drugi strani so podjetniki tarnali nad davčnim primežem in kaotično gospodarsko ter davčno politiko. Še najbolj nad preveliko obdavčitvijo osebnih prejemkov, nad prevelikim razponom med bruto in neto plačo.
Na koncu Golobovega mandata pa je na strani predstavnikov delodajalskih združenj sodu izbila dno še obvezna božičnica. Seveda slika v državi ni tako enoznačna, kot jo slikata ena ali druga stran.
Ekonomski kazalci, če jih primerjamo z drugimi državami EU, sploh niso tako slabi. Bi bili pa ti gotovo lahko boljši, če Golobova vlada ne bi odpravila nekaterih dobrih rešitev, ki so bile sprejete v času tretje Janševe vlade, kar so nedavno oblastniki celo sami priznali in se ob tem posuli s pepelom.
A podobno kot izjave politikov moramo tudi izjave kapitalistov jemati z določeno rezervo. Ni vse čisto zlato, kar izustijo Joc Pečečnik, Dari Južna ali še kdo drug. Tudi njihove izjave, da svojih poslov ne gradijo s pomočjo politike, so pogosto prav podcenjujoče do javnosti.
Še posebej ko jih izrekajo tisti, ki večino poslov opravijo z državnim sektorjem; dobivajo milijonske pogodbe na javnih razpisih in si potem z dobički iz pogosto preplačanih del gradijo svoje poslovne imperije.
Kapital se bo vedno prilizoval politiki, pa naj bo ta leva ali desna, da bo imel od tega lastne koristi. S tem namenom bo tudi skušal vplivati na volitve, da bodo na oblast prišli tisti, ki bodo bolj dojemljivi za njegove interese. Vse to se je v Sloveniji že dogajalo in tudi na spomladanskih volitvah se bo.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.