Intervju: dr. Lovro Šturm

Predsedniku SDS Janezu Janši ni svetoval pri predlogih za ustavne spremembe, tudi sam pa je za spremembo nekaterih stvari v ustavi. V njej bi lahko določili, da stavka sodnika pomeni odpoved sodniški funkciji. Odločba ustavnega sodišča o nedopustnosti referenduma o urejanju odvetniške tarife je nestrokovna in napačna, je prepričan. Poudarja uspešnost odpravljanja sodnih zaostankov po programu Lukenda in opozarja na posledice, če tega ne bodo izpeljali do konca. Zaradi poseganja pravosodnega ministra Zalarja v sodno vejo oblasti v zvezi s kazenskim zakonikom bi ga po njegovem premier moral pozvati na odgovornost.

Predsednik SDS Janez Janša je na nedavnem kongresu stranke predlagal ustavne spremembe kot osnovo za tako imenovano drugo republiko. Ste mu kot nekdanji ustavno sodnik in pravosodni minister v njegovi vladi kaj svetovali pri teh predlogih?

Ne, predloge je očitno izoblikoval sam, smo se pa pogovarjali in vem, da je glede tega nameraval nekaj pripraviti. Tudi sam sem izrazil prepričanje, da je treba nekatere stvari v ustavi spremeniti. Predlogi so nedvomno prišli v pravem času. Z nekaterimi se je mogoče v celoti strinjati, pri nekaterih so smiselna dodatna pojasnila, saj je na osnovi skope predstavitve v dnevnem tisku o njih težko presojati. Kakšen predlog bi bilo dobro še premisliti.

Zanima me glede predloga, da naj bi v ustavo zapisali obvezni enoletni rok za uvedbo pokrajin, sicer bi državni zbor razpustili in razpisali predčasne volitve. Kako ocenjujete ta predlog: ali je smiselna takšna prisila v uvedbo pokrajin?

Slovenija pokrajine zagotovo potrebuje, sam sem zagovornik ustanovitve pokrajin. Za to je več razlogov, glavna sta razvojni in okoljevarstveni. Če bomo dopustili, da gre zdajšnji pretirani monocentrični razvoj v Sloveniji naprej svojo pot, potem v Ljubljani ne bo več mogoče živeti, po drugi strani pa se bo pol Slovenije vozilo na delo v Ljubljano. To je nesprejemljivo, Slovenijo je treba razvijati policentrično, treba je razvijati razvojna središča v pokrajinah na več predelih v državi in ljudem omogočiti, da se tam zaposlijo, da tam rešujejo svoje osnovne probleme, tudi okoljske. Menim, da so pokrajine nujne.

Bi morali na ta način prisiliti državni zbor v njihovo ustanovitev?

To je pač neka ponujena politična možnost. Na eni strani, da se zavemo resnosti položaja, pokrajine so namreč že od vsega začetka predvidene v slovenski ustavi, pa se do zdaj ni zgodilo še nič, še vedno jih nimamo. V takšnih razmerah je treba poiskati način, da ustavno zavezo o pokrajinah tudi uresničimo. Predlagani način je ena od možnosti, brez dvoma pa zna politika najti tudi druge. Prav je, da začnemo o tem zelo resno razpravo.

Precej je odmevala Janševa pobuda, da je treba znova premisliti o trajnem sodniškem mandatu. Se sami zavzemate za preizkusno dobo za sodnike začetnike, kot jo poznajo v Nemčiji, ali za še kakšne druge omejitve mandata?

Trajni sodniški mandat je zagotovo pomembna varovalka, ki omogoča neodvisnost sodnikov. Na drugi strani pa tudi v razviti demokraciji v Nemčiji poznajo začetno omejitev trajnega sodniškega mandata, neke vrste poskusni sodniški mandat. O tem je vredno odpreti tehtno razpravo ter pretehtati vse prednosti in koristi takšne ali drugačne rešitve. Dobro bi bilo razmisliti tudi o tem, da je določeno ravnanje sodnikov nezdružljivo z opravljanjem sodne funkcije. Pred kratkim je bila pri nas na obisku ugledna ameriška vrhovna in ustavna sodnica Sandra Day O'Connor, sprejeli so jo na ustavnem in vrhovnem sodišču. Ko je izvedela, da v Sloveniji sodniki stavkajo, je izrazila začudenje in rekla: potem jih pa odpustite in imenujte nove sodnike. Iz tega vidimo, da je na stavko sodnikov mogoče gledati iz različnih zornih kotov. Sam sem ji vedno nasprotoval. Menim, da ni v skladu s poslanstvom sodniške funkcije. Ustava bi lahko določila, da stavka sodnika pomeni odpoved sodniški funkciji in s tem trajnemu mandatu.

VEČ V TISKANI IZDAJI