Na dolgo pot, na Srednji zahod ZDA, sem se odpravil v družbi Boštjana M. Turka. Oba sva šla prvič čez lužo in niti nisva vedela, kaj naju tam pravzaprav čaka. Na letalu sva si krajšala čas s knjigo Miltona Friedmana Kapitalizem in svoboda in ob tej priliki spoznala Axla Kaiserja, mladega in nadobudnega zagovornika svobode iz Čila, ki je prav tako potoval v Kolorado. Slovencem pa je znan po svoji knjigi Pot v propad, ki je izšla pri Inštitutu Karantanija.
“Kar Borut mi recite,” mi je že na spoznavnem srečanju dejal Borut Prah. A ta značilna ameriška neposrednost mi nikakor ni šla z jezika, zato je iz vljudnosti in globokega spoštovanja zame še naprej ostal “gospod Prah”.
Borut Prah je bil sin predvojnega industrialca iz Kranja, ki je pred 58 leti zapustil Jugoslavijo. V Kalifornijo, v Oakland pri San Franciscu, ga je kot mladega inženirja elektrotehnike pot vodila čez Francijo in Avstralijo. Leta 1963 se je zaposlil v IBM in v naslednjih treh desetletjih v tej računalniški korporaciji ustvaril bleščečo kariero. Po upokojitvi se je posvetil poslanstvu širjenja idej demokracije in svobode v libertarni fundaciji Atlas Network, ki ima po vsem svetu mrežo partnerskih inštitutov.
Po toliko letih v tujini je Borut Prah ostal neizmerno predan Sloveniji, njegova slovenščina je bila skoraj brezhibna, le sem in tja se je prikradla kaka angleška beseda. Bil je ponosen Slovenec, ponosen Američan, pravi svetovljan, ni mu bilo vseeno, kaj se godi v njegovi rodni domovini. Čeprav je dogajanje spremljal od daleč, je bil kar dobro o vsem na tekočem. To mi je postalo takoj jasno, ko sva natanko pred tremi leti delala intervju v prijetnem ambientu, ob robu golf igrišča v hotelskem kompleksu Bradmoor v Kolorado
Springsu. Leta 2012 je bila na oblasti druga Janševa vlada, takratne Prahove izjave pa so še danes aktualne. Po njegovem je bila rešitev za izhod Slovenije iz recesije samo ena: treba je znižati davke in zmanjšati število javnih uslužbencev. Vlada pa bi morala ustvariti primerno okolje za tuje investicije.
Borut Prah ni bil le človek besed, bil je predvsem človek dejanj. Bil je tisti pravi “stric iz Amerike”. Ribnikarjev sklad, ki ga je upravljal, je finančno pomagal številnim posameznikom in civilnodružbenim organizacijam v Sloveniji, ki si na različne načine prizadevajo za več svobode in demokracije. Ko je bilo najbolj težko, je tudi Reporterju priskočil na pomoč. Na njegovo pobudo je leta 2012 nastal spletni agregat novic NOVICEJUTRO. SI, z njegovo pomočjo je bilo zadnja leta v slovenski jezik prevedeno kar precej literature klasičnega liberalizma.
Pred dvema letoma se je Boruta Praha lotila zahrbtna bolezen, ki ji je na začetku uspešno kljuboval. Novembra 2013, ob drugem obisku ZDA, na znamenitem newyorškem forumu Liberty, se zaradi njegovega okrevanja po operaciji žal nismo mogli srečati. Borut Prah je nato lani jeseni še zadnjič obiskal Slovenijo. Ko smo z zbrano družbo sedeli na kosilu v Šestici, njegovih življenjskih anekdot, modrosti in idej kar ni bilo konca. Pred božičem je po elektronski pošti prispelo njegovo voščilo, zraven so bile pripete fotografije s potovanja po Patagoniji in Čilu.
V družbi soproge Nadine je z ladjo potoval čisto do konca Južne Amerike, do mesta Ushuaia, najbolj južnega mesta na celini, ki je le stopnica do Antarktike. Za veliko noč so prišli pozdravi še iz Mehike, pretekli četrtek pa je dr. Lovro Šturm sporočil žalostno novico, da Boruta Praha ni več med nami. Da je sklenil življenjsko pot, potem ko je nedavno v marcu dopolnil 80 let vseskozi polnega, poslanstvu svobode in demokracije predanega življenja. Spominjali se ga bomo kot velikega ljubitelja njegove domovine Slovenije, je še zapisal dr. Šturm.
Gospod Prah, dragi Borut! Hvala Vam za vse, kar ste dobrega naredili za bolj svobodno in demokratično Slovenijo. Ne bomo Vas pozabili! Počivajte v miru!