Revija Reporter
Slovenija

Erik Brecelj ne pozna pijanca, ki bi pil drage buteljke dobrega vina, kajenje pa bi kar prepovedal!

M. M.
12 37.142

28. maj. 2025 15:10 Osveženo: 15:26 / 28. 5. 2025

Deli na:

Kirurg Erik Brecelj

Primož Lavre

Obdavčitev alkohola, sladkih pijač, nezdrave hrane in tobaka so ukrepi, namenjeni varovanju zdravja prebivalstva, predsednica Strateškega sveta za prehrano dr. Nataša Fidler Mis in predsednik Strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj utemeljujeta dejavnosti vlade za višjo obdavčitev določenih izdelkov.

V Sloveniji se že vrsto let soočamo z resnimi izzivi na področju javnega zdravja, med katerimi izstopajo prekomerno uživanje alkohola, sladkih pijač in tobačnih izdelkov, v skupni izjavi sporočata Fidler Mis in Brecelj. »V podporo nedavno sprejeti uredbi vlade o povišanju trošarin na alkohol, zlasti pivo, želiva poudariti, da so razlogi za ta ukrep trdno utemeljeni z vidika varovanja zdravja prebivalstva,« pravita.

Izpostavljata, da Slovenija po številu smrti, povezanih z uživanjem alkohola, zaseda prvo mesto v Evropi, s skoraj petkrat višjo stopnjo umrljivosti kot je povprečje EU, kar jasno kaže na nujnost odločnih ukrepov.

Dodajata, da so podobni ukrepi, ki so že bili uvedeni v nekaterih državah, kot na primer na Finskem in v Franciji, »prinesli pomembne zdravstvene koristi, vključno z zmanjšanjem pojavnosti bolezni jeter in srčno-žilnih bolezni«.

Povišanje trošarin na alkohol je le eden od možnih ukrepov za izboljšanje zdravja prebivalcev, opozarjata Fidler Mis in Brecelj. Strateška sveta za prehrano in zdravstvo sta na dveh skupnih sejah v letih 2023 in 2024 obširno obravnavala to problematiko in predlagala celovit nabor ukrepov, ki bi lahko bistveno pripomogli k izboljšanemu zdravstvenemu stanju prebivalstva.

Zapisnika lahko preberete tu: SEJA LETA 2023 in SEJA LETA 2024

V debatah na obeh sejah je bilo slišati nekatere zanimive, celo radikalne ideje. Zanimiv je denimo primer iz Velike Britanije, kjer so uspešno uvedli progresivno davčno stopnjo za sladke pijače. Pri njih po novem sistemu pijače z vsebnostjo do 5 mg sladkorja niso obdavčene. Posledično je industrija spremenila recepture pijač, kar je privedlo do izdelave številnih pijač z nizko vsebnostjo sladkorja. Potrošniki so te izdelke začeli pogosteje kupovati, kar je imelo pozitiven učinek na njihovo zdravje.

Dr. Zlatko Fras je mnenja, da 25 % zvišanje trošarin za alkoholne pijače ni dovolj in predlaga 50 ali celo 100 % dvig trošarin. Fras dvomi, da bi se nekdo iz npr. Ljubljane vozil na Hrvaško po alkoholne pijače, ker bi bile tam cenejše, in prepričan je, da bi se na ta način poraba alkohola zmanjšala.

Dr. Samo Kreft je predlagal postopno uvedbo ničelne stopnje davka na zdrava živila, kot so zelenjava, polnozrnata žita in stročnice, da bi se spodbudila njihova poraba.

Dr. Žiga Malek je izpostavil, da v tujini, denimo v državah zahodne EU, alkohol prodajajo v specializiranih trgovinah, doma pa je alkohol lahko dostopen v navadnih trgovinah s hrano. Po njegovem se zato ne bi smeli primerjati z državami, ki imajo največje težave z alkoholom, ampak z državami EU, ki so te težave že rešile.

Dr. Boštjan Jakše je povzel predsednika vlade Goloba, ki je ponudil rešitev za zdravstveni sistem in sicer tako, da bi temeljil na nagrajevanju zdravih, kar danes ni praksa. V Sloveniji imamo 150.000 ljudi, ki uživajo alkohol in 211.000 ljudi, ki imajo diabetes. Zmanjšanje uživanja alkohola za 20 % bi lahko pomembno zmanjšalo breme za zdravstveni sistem.

Povišanje trošarin za alkoholne izdelke zajema pivo in žgane pijače, ne pa tudi vina. Kljub nekaterim pomislekom glede njegove obdavčitve zaradi svoje posebne vloge v slovenskem vinorodnem okolju, se nekateri zavzemajo tudi za njegovo dodatno obdavčitev.

Dr. Erik Brecelj je izpostavil vprašanje glede ukrepov na področju kulture pitja alkohola, saj ne pozna pijanca, ki bi pil drage buteljke dobrega vina. S cenovno ugodnimi vini slabe kakovosti in doma pridelanimi žganimi pijačami naredimo zelo veliko škode, pravi Brecelj, ki meni, da bi jih bilo potrebno »dobesedno izbrisati« s trga.

Podobno drastične rešitve ima Brecelj za problem kajenja. Ne vidi dobrega razloga, da bi še naprej kadili, zato predlaga v razmislek novozelandski model, ki prepoveduje kajenje v starosti od 15 do 18 ali 20 let, pri čemer bi vsako leto starost podaljšali za eno leto (do postopne popolne prepovedi kajenja). Suma sumarum bi bil največji dosežek za državo, če bi kajenje enostavno prepovedali, je povzel svoje stališče.