Hude težave s kriminalom Romov v Škocjanu: kraje in grožnje podjetnikom

Dva velika investitorja, ki sta kupila zemljišče v škocjanski poslovni coni, ki želita na zemljišču razvijati dejavnost, se po besedah župana soočata z vandalizmom in kriminalom tamkajšnjih Romov. Ti naj bi jim med drugim poškodovali mrežo in odtujili več gradbenega materiala, soočata se tudi z grožnjami in pritiski.

O težavi so nedavno spregovorili na skupnem sestanku z državnim sekretarjem za notranjem ministrstvu Francem Kanglerjem in generalnim direktorjem policije Antonom Olajem. Konkretnejših obljub niso dobili, sta jima pa po beseda župana obljubila, da bo policija okrepila nadzor.

Na novomeški policijski upravi podatkov o tem, koliko kaznivih dejanj v občini povzročajo Romi, nimajo, saj ne vodijo statističnih podatkov o etnični pripadnosti storilcev kaznivih dejanj. Skušajo pa razmere v občini reševati s preventivnim osveščanjem prebivalstva in rednimi stiki z županom. Konkretno za varnostne razmere v občini v letu 2020 ugotavljajo, da so bile ugodne.

V Škocjanu imajo dve romski naselji, obe v Dobruški vasi. V prvem je okoli 80 Romov, v drugem okoli 230, kar predstavlja skoraj 10 odstotkov občinskega prebivalstva.

Kapler pravi, da ne more pavšalno reči, da so težavni vsi Romi. "Velik del Romov je zavezan nekim družbenim normam, tudi otroke pošiljajo v šolo, so pa na drugi strani posamezniki, ki se ne držijo nobenih norm in povzročajo škodo. Pogosto kradejo poljščine, izdelke v trgovinah in gradbeni material," pravi.

Težave skušajo na občini reševati z občinsko komisijo za reševanje romske problematike, komunalnim opremljanjem romskih naselij, Romom skušajo tudi sicer priti čim bolj naproti. V preteklosti so imeli težave predvsem s čisto vodo v romskim naseljih, kjer pa se je stanje s pomočjo občine bistveno izboljšalo, pravi.

V preteklosti so skušali težave reševati tudi tako, da so Romom, ki se želijo izseliti iz romskih naselij, pomagali pri nakupu bivalne nepremičnine zunaj naselja. Na ta način so pomagali dvema družinama, ki sta se uspešno vključili v novo okolje. A težava po besedah župana je, da za takšne selitve ne Romi ne občina nimajo dovolj denarja. "Zato bi bilo smiselno ustanoviti nek državni sklad, iz katerega bi lahko Romom pomagali pri preselitvi," pravi.

Kot zelo pozitivno pri reševanju romske problematike Kapler vidi vlogo tamkajšnje osnovne šole, "ki se zelo trudi", nekoliko manj je zadovoljen z novomeškim centrom za socialno delo, ki pokriva njihovo območje, a pri tem opozarja na objektivne dejavnike. "Ne centru sta za 1600 Romov, kolikor jih živi na območju, ki ga pokriva, zadolženi le dve osebi, kar je odločno premalo," pravi. Pri tem izpostavlja potrebo po dodatnem kadru. "Če bi nekdo na dnevni ravni več delal z Romi, bi to lahko bistveno pripomoglo k reševanju težav," dodaja.

Z samo romsko skupnostjo v občini dobro sodelujejo, romskega svetnika pa nimajo, "ker se Romi ob popisu niso opredelili kot Romi".

Da dobro sodelujejo z občino, ocenjuje tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Kot pravi, sicer ne more reči, da so razmere za Rome v Škocjanu idealne, so se pa v zadnjih letih močno izboljšale, predvsem ker je bila v naselje v Dobruški vasi napeljana voda.

Kar se tiče kraj in groženj v poslovni coni pravi, da zanje sliši prvič, da pa na zvezi obsojajo vsakršna kriminalna dejanja. Poudarjajo, da gre običajno za posameznike, ki mečejo slabo luč na vse Rome. Romske skupnosti zato poziva, naj dajo takim posameznikom jasno vedeti, da ne bodo deležni ugodnosti, ki jih prinaša skupnost, če bodo z dejanji nadaljevali.