Hrvati trdijo, da jim Slovenija dolguje dve milijardi evrov

Hrvaška podjetja imajo obveznosti do zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB), medtem ko Slovenija nima obveznosti do Hrvaške, ko gre za povračilo starih deviznih prihrankov varčevalcev LB, so odgovorili iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu na sredine trditve hrvaškega poslanca o dveh milijard slovenskih obveznosti do Hrvaške.

Hrvaški poslanec Ivan Lovrinović iz opozicijske stranke Spremenimo Hrvaško (PH) je v sredo pozval hrvaško vlado, naj denar za nakup delnic hrvaške Ine od madžarskega Mola zagotovi z izterjavo štirih milijard evrov obveznosti, ki jih imata po njegovih izračunih do Hrvaške Slovenija in Srbija. Navedel je, da ima Slovenija približno dve milijardi evrov obveznosti do Hrvaške za devizne prihranke hrvaških varčevalcev v LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške.

Iz slovenskega veleposlaništva so včeraj sporočili, da Slovenija že leta vabi Hrvaško, naj uredi vprašanje starih deviznih prihrankov glavne podružnice LB v Zagrebu. Slovenski diplomati v Zagrebu so včeraj znova spomnili, da bi bilo spor o LB treba urediti na podlagi dodatka C k nasledstvenemu sporazumu, ki je bil podpisan na Dunaju leta 2001.

"Hrvaška je tudi v memorandum o soglasju, ki sta ga podpisala oba premiera marca 2013 na Mokricah, obljubila, da bo nadaljevala pogajanja, a je od tega potem odstopila," je v sporočilu za javnost opozorilo slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem.

Izpostavili so še, da LB na sodiščih neuspešno terja povračilo posojil hrvaškim podjetjem, kar bi omogočilo izplačilo hrvaških varčevalcev.

Obenem se na zagrebškem sodišču nadaljujejo tudi postopki, ki sta ju ob pooblastilu hrvaške vlade sprožili Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb proti LB in NLB zaradi prenesenih deviznih prihrankov.

Poudarili so, "absurdno situacijo", v kateri hrvaško pravosodje ne priznava LB možnosti, da bi bila tožnik, medtem ko na drugi strani ni ovir, da bi bila tožena, kot je v primerih, ko gre za tožbe hrvaških varčevalcev proti podružnici LB v Zagrebu glede starih deviznih prihrankov.

Zavrnili so tudi, navedbe, da Slovenija pri izplačilu deviznih prihrankov na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice diskriminira hrvaške varčevalce pri izračunu obresti.

Lovrinović je v sredo dejal, da je Hrvaška v javni dolg prevzela dve tretjini od 930 milijonov nekdanjih nemških mark, ki predstavljajo celoten dolg Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Slovenija bo po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu poplačala neprenesene depozite, kar je tretjina zneska, a ne bo plačala obresti, je zatrdil.

Slovenski diplomati so navedli, da je slovenski sklad za nasledstvo, ki je pristojen za izplačila starih deviznih prihrankov, prejel več kot 15.000 zahtev hrvaških varčevalcev. Izplačali so več kot 10.000 varčevalcev, za kar so porabili več kot 107 milijonov evrov. Gre za neprenesene devizne prihranke.