Hrvat, ki je na mejo na Dragonji prišel z "bombo", priznal krivdo za terorizem in "veliko neumnost"

Konec januarja je bil mejni prehod Dragonja več ur zaprt, saj je Brljafa pod svojim sedežem na avtobusu imel črn usnjen pas z valjastimi zvitki, za katerega se je sicer nato izkazalo, da ne gre za eksploziv. Hrvat je od tedaj v priporu.

Na današnjem predobravnavnem naroku je Brljafa priznal krivdo za očitano kaznivo dejanje potovanja v tujino z namenom terorizma, tožilec Jože Levašič pa je zanj predlagal kazen treh let in dveh mesecev zapora ter po prestani kazni izgon iz države za obdobje treh let.

Sodnik Julijan Glavina je priznanje sprejel, pri čemer je izpostavil, da to temelji tudi na dokazih. Med drugim je več izvedenskih mnenj psihiatrične stroke pritrdilo, da je obdolženi v času storitve dejanja bil prišteven.

Neposredno za tem je sledil narok za izrek kazenske sankcije, na katerem je Levašič izpostavil, da se je Brljafa iz osebne stiske in osamljenosti postopno versko radikaliziral in postal simpatizer t. i. Islamske države, na kar kažejo tudi dokazi, pridobljeni iz hišne preiskave in preiskave elektronskih naprav obdolženca. Hrvat je šel na pot v Ljubljano, da bi prestrašil prebivalstvo.

Ob koncu je tožilec izrazil upanje, da je Brljafa spoznal zmotnost svojega namena, ter željo, da bi mladenič izkoristil možnosti za zdravljenje v Sloveniji.

Ob robu naroka je Levašič izpostavil, da je smisel predlagane sankcije predvsem generalna prevencija, saj gre za prvi primer tovrstnega kaznivega dejanja pri nas, in se kaže v tem, "da se pač opozarja posameznike, da država lahko varuje tudi taka kazniva dejanja oz. jih preprečuje in da naj tega ne ponavljajo".

Zagovornik Brljafe, odvetnik Nikica Kljajić je obtožbo ocenil kot korektno, hkrati pa naštel olajševalne okoliščine, in sicer da gre za zelo mlado osebo, ki je doživljala osebno stisko, poleg tega pa Brljafa nikoli ni bil v kazenskem ali kakšnem drugem postopku. Zato je predlagal izrek milejše zaporne kazni v trajanju največ dveh let ter zaradi njegovega gmotnega položaja oprostitev plačila stroškov postopka.

Sam Brljafa je obžaloval svoje dejanje, ki ga je opisal kot "veliko neumnost".

Narok je spremljala tudi družina obdolženca. Njegov oče Branko je medijem povedal, da ne ve, zakaj je sin storil kaj takega, sami pa kljub osamljenosti mladeniča niso posumili, da bi se kaj takega lahko zgodilo. Verjame, da bo sin po odsluženi kazni "začel novo življenje".

Glavina je Brljafo nato spoznal za krivega, pri izreku kazni zapora in izgona iz države za naslednja tri leta pa je sledil predlogu tožilstva. Obsojenca je sicer oprostil plačila stroškov postopka.

Glede višine izrečene kazni je Glavina spomnil, da kazenski zakonik za očitano kaznivo dejanje predvideva kazen od enega do osmih let zapora ter da je glede na obtoženčevo trdno odločenost, da "gre do konca", to primerna kazen. Kot je dodal, gre samo policistom na mejnem prehodu Dragonja zahvala, da se stvari januarja niso iztekle drugače.

Glavina je mladeniča pozval še, naj čas prestajanja kazni izkoristi zase ter naj nadaljuje obiske psihiatra, saj ima navkljub ugotovljeni prisebnosti v času načrtovanja in storitve dejanja resne psihične težave.