Hrvaški časnik: Cerar je tik pred obiskom v Zagrebu odstopil od dogovora

V slovenski vladi so te navedbe že zavrnili in poudarili, da je bilo vedno govora le o implementaciji arbitražne razsodbe.

"Nobenega dogovora ni bilo, kaj šele, da bi karkoli podpisovali," so za STA poudarili na vladi v Ljubljani. Zatrdili so še, da je bilo "v vseh pogovorih in na vseh ravneh vedno govora le o implementaciji arbitražne razsodbe".

Večernji list je danes objavil, da sta se Hrvaška in Slovenija "daleč od oči javnosti" pogovarjali in pogajali o vprašanju meje. Bilo je sedem sestankov na strokovni in politični ravni, ki so trajali po najmanj pet ur. Dosežen naj bi bil kompromisni okvir oz. predlog reševanja spora o meji, ki naj bi ga v Ljubljani ocenili kot "dobrega in solidnega".

A tik pred prihodom v Zagreb 19. decembra si je slovenski premier Cerar premislil in ni sprejel ponujenega dogovora, ki mu ga je ponudil hrvaški premier Andrej Plenković, navaja Večernji list.

S pomočjo omenjenega hrvaškega "protokola o meji" bi določili mejo na kopnem in morju, režim plovbe v hrvaškem morju in demarkacijo meje. Večernji list navaja tudi podrobnosti iz predloga, in sicer da naj bi se obe strani dogovorili za mejo, ki bi morala biti drugačna kot v arbitražni razsodbi, tako na morju kot na kopnem.

"Z manjšimi spremembami in popravljanjem mejne črte, za kar je potrebna tudi politična volja, bi bilo mogoče doseči to, da bi obe državi lahko rekli, da sta pridobili," so zapisali v časniku.

Določili bi tudi "režim plovbe čez hrvaško teritorialno morje, kjer bi bil režim tudi malo bolj liberalen". V četrti točki protokola pa bi določili komisijo za demarkacijo oz. obeležitev meje na kopnem. "Na ta način bi zadovoljili obe strani - Slovenci bi lahko rekli, da imajo končno komisijo za demarkacijo, Hrvaška pa bi imela določeno mejo," piše časnik.

Zadnja določba pa je bila namenjena uveljavitvi tega protokola. Hrvaška bi ga "vsekakor ratificirala v saboru, ker gre za mednarodni sporazum in Hrvaška na to gleda kot na določitev meje". Slovenija pa je razmišljala o tem, da bi zadevo poslali v vlado ali v parlament, še navaja Večernji list in dodaja, da tudi sama arbitražna razsodba napotuje obe državi, da se lahko sami dogovorita o vsakem segmentu meje.

Kot dodaja časnik, so predlog kot dober in konstruktiven način za začetek reševanja spora ocenili tudi "tuji državniki in njihovi predstavniki". Omenja izjavo namestnika pomočnika ameriškega državnega sekretarja za Evropo in Azijo Hoyta Briana Yeeja, da je med nedavnim obiskom v Zagrebu dejal, da sta državi "zelo blizu dogovora".

"Slovenija se je - čeprav je med pogovori okvir ocenila za zelo dobrega, četudi ga formalno ni sprejela - v zadnjem trenutku umaknila in to v okviru zadnjega obiska premierja Mira Cerarja v Zagrebu. Obstajajo sicer namigi, da je predlog še živ," še navaja časnik. Dodaja, da je do umika prišlo po srečanju Cerarja s slovenskimi političnimi partnerji, ki so mu dejali, naj ne podpisuje ničesar. "Ali pa mu je zmanjkalo državniškega poguma," so še zapisali v časniku.