Hojs in Grims razpravljala o nasilnih protestih, opozicija jima očita zlorabo odbora DZ

Predstavnik predlagateljev in predsednik odbora Branko Grims (SDS) je uvodoma predstavil tri predlagane sklepe. Prvič, da odbor obžaluje in obsoja vsako nasilništvo in pričakuje, da bodo organizatorji nezakonitih protestov in vsi, ki so ogrožali javni red in mir, obravnavani v skladu z zakonom in bili kaznovani brez izjem.

Drugič, da odbor pričakuje, da bo policija v prihodnje preprečila vsak poskus nasilništva, če pa bi do kršitve prišlo, da ukrepa odločno in v skladu z zakonom zagotovi varnost. In še, da ministrstvo za notranje zadeve pripravi spremembe zakona o javnih zbiranjih, da bi tudi v primerih, ko naj bi šlo za neorganizirane shode, organizator pa je javno znan, moral prevzeti odgovornost.

Grims je opomnil na nasilje, ki je izbruhnilo na protestih 15. septembra. Spraševal se je, zakaj "določene preventivne stvari niso bile storjene že pred protestom". Grims je nasilni protest povezal s siceršnjimi petkovimi protesti, ki da so se jih udeleževali tudi nekateri politiki. "To nasilje se je sistematično gojilo s ciljem vreči vlado za vsako ceno," je ocenil Grims.

Tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs je razloge za nasilne proteste iskal v petkovih. "Ti so pomembni, ker so jih vzpodbujale politične stranke," je dejal. Poudaril je, da varovanje večjega protesta stane med 40.000 in 50.000 evrov. Opomnil je, da je protest napovedan tudi to sredo, po njegovih informacijah pa naj ta tokrat ne bi potekal na Trgu republike. "Pričakovati je, da bodo policisti naslednjič morali ograditi večji del mesta," je povedal Hojs.

Generalni direktor policije Anton Olaj je predstavil kronologijo omenjenega protesta. Po njegovih besedah so policisti že 12 minut po začetku protesta ob 18. uri zaznali prihod nasilnih skupin, zato so vodstvo zaprosili za pomoč dodatnih policistov. Ob 18.40 pa je bila zaznana skupina, ki je nabirala granitne kocke in jih spravljala v torbo na robu Trga republike. "Zaznano je bilo medsebojno dogovarjanje in pozivanja za obračun s policisti," je pojasnil Olaj.

Član odbora Rudi Medved (LMŠ) je razpravi Hojsa in Grimsa označil za zlorabo za ponovni obračun z opozicijo. Ocenil je, da so bili na protestu 15. septembra prisotni različni ljudje. Ne le tisti, ki nasprotujejo cepljenju, pač pa tudi taki, ki nasprotujejo ukrepom vlade. Medved se je navezal na pojasnilo Olaja, ki je dejal, da policije predhodno ni zaznala, da bodo protesti nasilni. "Facebook verjetno ni edini vir policije," se je spraševal Medved.

Nataša Sukič (Levica) se je pridružila oceni, da je sta Hojs in Grims zlorabila sejo odbora. Zavrnila je obtožbe ministra Hojsa in poudarila, da petkovih protestnikov z nasilnimi protesti 15. septembra ne gre enačiti. "Zakaj kot državljanka ne bi izrazila kritike," je odgovorila na kritiko, da se je tudi sama kdaj udeležila petkovih protestov.

Predlagane sklepe so člani odbora potrdili z 10 glasovi za in osmimi proti.

Na protestnem shodu proti uveljavitvi pogojev PCT v Ljubljani je 15. septembra prišlo do incidentov. Potem ko se je množica približala vhodu v parlament in je v poslopje priletelo nekaj pirotehnike, je policija ljudi pregnala s solzivcem. Ko so nekateri začeli vanjo metati pirotehniko, pa je aktivirala še vodni top. V policijo so letele celo granitne kocke.

Izgredniki so se znesli tudi nad poslopjem parlamenta. "Razbitih je več oken, poškodovana so glavna vhodna vrata v zgradbo, prav tako je poškodovan balkon velikega salona," so navedli v državnem zboru.