Helikopterji za nujno medicinsko pomoč niso ustrezni, potrebna bi bila nabava novih, piše v poročilu komisije, ki jo je razrešila Janševa vlada

V analizi stanja helikopterskih prevozov komisija ugotavlja, da policija ne more izvajati te dejavnosti, saj dva od treh za to namenjenih helikopterjev v celoti ne izpolnjujeta evropskih letalskih predpisov, tretji pa je premajhen in ne ustreza pravilniku o pogojih izvajanja HNMP.

»Zato je edina dolgoročna rešitev, da se zamenja flota obstoječih helikopterjev z novimi, ki imajo ustrezne lastnosti in evropske tipske certifikate,« s čimer bi letalska policijska enota izpolnila vse varnostne kriterije.

Slovenska vojska pa ima v stalni pripravljenosti za to dejavnost dva helikopterja (Bell-412 in AS-532 Cougar), od katerih je eden namenjen za Gorsko reševalno službo. Ker policija ne more opravljati te dejavnosti, je vojska prevzela vse helikopterske prevoze.

Medtem ko policija ugotavlja, da ne izpolnjuje v celoti letalske varnostne zahteve, vojska zagotavlja, da so njihovi helikopterji performančno ustrezni uredbi EU, vendar javna agencija za civilno letalstvo ni pristojna za nadzor nad njihovim delovanjem, zato helikopterji ne razpolagajo s civilnim spričevalom o plovnosti. Toda šest strani naprej v poročilu piše, da tudi obstoječi vojaški helikopterji ne izpolnjujejo vseh performančnih zahtev in so prav tako potrebni ustreznih nadgradenj.

Hkrati pa že prej ugotovijo, da je »nabava novih namenskih in tehnično ustreznih helikopterjev potreben pogoj, da lahko helikopterske prevoze za HNMP in sekundarne prevoze dolgoročno še naprej izvaja država v skladu z letalsko-varnostnimi standardi, ki veljajo na tem področju.«

Nabava novih ustreznih helikopterjev bi trajala od enega do tri leta, dodaten problem je kadrovska kapaciteta, ki ne zadostuje za dolgoročno vzdržno izvajanje helikopterski poletov za vse naloge, zato bi morali zaposliti in usposobiti ustrezno število kadra (pilotov in letalskih tehnikov).

V zadnji točki so za možno alternativo ponudili izvajanje helikopterskih prevozov kot javno zasebno partnerstvo, kot to počnejo v drugih državah EU razen Hrvaške. Po mnenju komisije bi bile prednosti v tem, da bi najem zasebnega prevoznika razbremenil državne prevoznike, ki se ne bi več ukvarjali z organizacijo prevozov za sistem HNMP in medbolnišničnih prevozov.

Državi ne bi bilo treba vlagati v helikopterje in infrastrukturo za delovanje baze, poraba državnega denarja bi bila transparentna (očitno zdaj ni!), za refundiranje stroškov tujim zavarovalnicam bi poskrbel izvajalec, manjše bi bilo tudi tveganje nepotrebnih investicij s helikopterjem. Po drugi strani pa bi sistem z zasebnim izvajalcem prevozov v prelomni točki postal dražji.

V zaključku medresorska delovna skupina predlaga vladi, da se s poročilom seznani, v roku šestih mesecev pripravi celovit projekt vzpostavitve HNMP in sekundarne pomoči v Sloveniji ter razpusti komisijo. Janševa vlada je naredila le slednje.

Ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči je sicer napovedana tudi v koalicijski pogodbi 2020-2020, ki so jo sklenile SDS, SMC, NSI in Desus. Med ukrepi nove vlade na 6. strani v poglavju III. (zdravje) v točki 9. piše: »Vzpostavitev sodobnega načina izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje.«