Han zabrusil Kustec Lipicerjevi: Svojo plačo sem si zaslužil!

V skladu s parlamentarno prakso bo na izredni seji, ki bo potekala 24. in 25. aprila, dodeljenih pet minut za uvodne obrazložitve, za stališča poslanskih skupin in po pet minut za vsakega razpravljavca, in sicer na podlagi sprotne prijave na seji, je pojasnil Brglez.

Dopoldne je namreč prekinil sejo kolegija, ker sta za dodelitev časa za izredno sejo, na kateri bodo obravnavali 15 zakonodajnih predlogov poslancev, glasovala le člana SMC in Levice. Poslanci teh strank so namreč zahtevali sklic seje, na kateri bodo obravnavali 13 predlogov.

V poslanskih skupinah z izjemo SMC in Levice sicer nasprotujejo tovrstni obravnavi poslanskih predlogov zakonov tik pred volitvami in po odstopu premierja Mira Cerarja. V DeSUS in SD so tudi napovedali obstrukcijo obravnave teh zakonov, zato je njihova usoda vprašljiva.

Poleg predlogov SMC in Levice pa bodo na tej seji obravnavali tudi zakonska predloga, pod katerima sta prvopodpisana poslanca DeSUS Peter Vilfan in Primož Hainz. Gre za predlog sprememb zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov ter predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Zahtevo za izredno sejo so s podpisi sicer omogočili poslanci SMC. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je v DZ včeraj napovedal, da bodo v DeSUS načelni in bodo - verjetno z izjemo predlagateljev - obstruirali tudi obravnavo teh dveh predlogov.

Medsebojno obtoževanje

Na vprašanje, ali je obravnava poročila lahko zato ogrožena, je Jurša odgovoril z besedami, da je to odvisno od Brgleza: "Če si želi to blamažo, bo to tudi naredil." Vodja poslancev SD Matjaž Han je na Brglezovo napoved odgovoril z besedami, da je "na izsiljevanje poslancev SMC zadnje čase že navajen".

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je ogorčena nad takšnim ravnanjem kolegov zlasti iz vrst SDS, SD in DeSUS. Na kolegiju predsednika DZ in tudi na novinarski konferenci je povzela vsebino nekaterih predlogov ter pojasnila, se finančne posledice vseh vloženih poslanskih zakonov SMC gibljejo v okviru 0,2 odstotka prilivov v državnem proračunu. "Govorim torej o zakonih, ki jih je predlagala SMC, ne govorim o zakonih, ki imajo izjemno visoke finančne posledice, in ki so jih vlagali poslanci DeSUS," je dodala.

Po njenih navedbah je politično stališče SMC zelo jasno: "Bolje za vse. Bilo bi še bolje, če ne bi bili pri tem osamljeni. Cena, ki jo plačujemo za to, da želimo delati do konca in ljudem zagotoviti nekaj več, ne pa usmerjati vseh moči v volilno kampanjo, je zanemarljiva glede na to, kaj dobrega bi lahko skupaj z našim delom naredili za ljudi." Po njenih ocenah je škoda, "ki jo s sedanjim pristopom delajo SD, DeSUS in SDS, velika".

"Dovolj je bilo manipulacij in politikantskih potez starih političnih strank, ki očitno s takšnim cirkusom še v današnjem času blokirajo vse, kar mora politika narediti dobrega za ljudi, ne pa sama zase," je dejala in izpostavila, da je kljub približevanju volitev prva naloga vseh poslank in poslancev sprejemanje zakonodaje, ki bo zagotavljala boljše življenjske pogoje za ljudi. Prvo delovno mesto poslancev je po njenih ocenah v DZ, za kar so tudi plačani.

Med pomembnejšimi predlogi je sicer izpostavila zakon o političnih strankah. "Finančne kršitve, poskusi zlorab in korupcije pri financiranju političnih strank bodo - poleg denarne globe - sedaj kaznovani tudi z izgubo pravice do javnih sredstev oziroma denarja, ki so ga poskušale koruptivno zlorabiti," je dodala ter se vprašala, ali "je problem v SMC ali kje drugje".

Jurša pa je ob tem poudaril, da so SMC opozarjali: "Mi nismo krivi, če nimajo političnih izkušenj in so tako masovno vlagali zakone, pozabljali pa, da so imeli predsednika vlade in ministrico za finance oz. da so imeli precej teh zakonov v rokah njihovi ministri."

Po Hanovi oceni so se znašli v veliki zadregi, vendar se je treba po njegovih navedbah dogovoriti, kdaj je čas za ukrepanje, kdaj za delo in kdaj so pred vrati parlamentarne volitve. Spomnil je, da je Cerar odstopil in so tik pred razpustom parlamenta, "nekateri pa bi reševali tisto, kar v treh letih in pol niso rešili". Glede na dobro vsebino nekaterih zakonov sicer obžaluje, da jih niso člani vlade prej vložili.

Glede opozoril, da so poslanci za delo v DZ plačani, pa je Han Kustec Lipicerjevi odvrnil, da je s svojim delom in angažiranostjo v tem mandatu zaslužil svojo plačo.

Po njegovem mnenju bi v tem mandatu veljalo sprejeti še poročila preiskovalnih komisij in dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB, če bo prišlo do ustreznega predloga.

Stop že na odboru

Prav zaradi obstrukcije se je že na parlamentarnem odboru zaustavilo nekaj predlogov, ki so uvrščeni na sejo. Poslanci SDS, SD in DeSUS so tako v sredo preprečili obravnavo predloga zakona o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline in predlagane novele zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik.

Zaradi nesklepčnosti pa odbor za delo v četrtek ni obravnaval predloga novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katerim bi otroški dodatek izločil iz odmere socialne pomoči. Je pa odbor podprl predlog novele zakona o enakih možnostih žensk in moških, ki uvaja kvotno zastopanost.

Med pomembnejšimi predlogi, uvrščenimi na sejo, je predlog sprememb zakona o političnih strankah, s katerim želijo poslanci SMC popraviti napako, saj zaradi zamenjave členov ob spremembi zakona v letu 2014 zdaj stranki sploh ni mogoče izreči kazni odtegnitve pol- ali enoletnega financiranja.

Kolegij predsednika DZ pa je včeraj določil časovnico za izredno sejo, na kateri bodo 26. aprila obravnavali končno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Del seje bo potekal za zaprtimi vrati. Komisija med drugim ugotavlja, da sta nekdanji upravi NLB in Nove KBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja.

Pričakovati je, da bo naknadno na to sejo uvrščena še obravnava poročila komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Slednja bo verjetno v ponedeljek pripravila poročilo in ga predložila v obravnavo.

Predsednik DZ Brglez včeraj dogajanja ter napovedanih obstrukcij v izjavi novinarjem po kolegiju ni želel komentirati. Dejal je le, da vsak v parlamentarnem prostoru nosi odgovornost za svoja ravnanja.