GZS kritična do dviga socialne pomoči: 50 milijonov evrov bomo dali, da ljudje ne bodo hoteli delati

V skladu z odločitvijo DZ, ki jo je podprlo 33 poslancev, 22 pa jih je bilo prosti, bo znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči v obdobju od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov, od leta 2019 pa 331 evrov.

Vlada je predlagala zvišanje osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči z veljavnih 297 na 331 evrov že z začetkom uporabe novele 1. junija. Vendar je matični parlamentarni odbor za delo 11. aprila predlog novele dopolnil z amandmajem Levice, da je znesek v obdobju od začetka junija do konca leta omenjenih 385 evrov.

V GZS so opozorili, da se je od leta 2011 višina denarne socialne pomoči zvišala za dve tretjini, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin dvignile le za 8,5 odstotka. Okoli 51.200 ljudi naj bi glede na podatke s konca 2017 s 1. junijem tako prejelo za 30 odstotkov višjo denarno socialno pomoč, kar po navedbah GZS bistveno presega rast minimalne in povprečne plače.

"Takšna rast višine socialnih transferjev negativno vpliva na motivacijo iskalcev zaposlitve. Razvrednoti delo nižje plačanih zaposlenih in posledično spodbuja razmah sive ekonomije," so prepričani v zbornici.

Ob tem so spomnili, da se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem kadrov, številna delovna mesta pa ostajajo zaradi strukturnih neskladij in neustreznih političnih odločitev nezasedena, kar povzroča škodo tako gospodarstvu kakor tudi družbi kot celoti.

"Zaradi tega bi moral biti cilj politike opolnomočenje posameznika za delovno aktivnost, z dodatnim izobraževanjem in socializacijo, ne pa spodbujanje njegove pasivnosti in nemotiviranosti," so ocenili in dodali, da je danes med brezposelnimi prejemniki socialne pomoči polovica mlajših od 40 let, ki bi v trenutnih razmerah v gospodarstvu delo lahko našli.

Odločitev je, tako v GZS, tudi v nasprotju z mnenjem fiskalnega sveta, ki je sedanjo vlado, ki opravlja tekoče posle, pozval, naj v predvolilnem času ne odlaša z ukrepi za nadaljnjo uravnoteženje javnih financ.

Odločitev DZ pa na letni ravni po navedbah GSZ pomeni 50 milijonov evrov novih izdatkov za državo, s tem pa veliko breme za javne finance in davkoplačevalce. Hkrati se država z dvigom odpoveduje višjim prilivom iz dohodnine in prispevkov, ker bodo ti ljudje demotivirani za delo, so pristavili v zbornici.

"Ob tem, ko se je zmanjšal obseg sredstev za investicije in ko ni bilo pripravljenosti za nadaljnjo razbremenitev stroška delovnega razmerja, smo brez težav proračunu naprtili dodatno obveznost v višini 50 milijonov evrov," je bila kritična generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.