GZS: Gospodarstvo je žrtev dogovora vlade s sindikati javnega sektorja

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ob včerajšnjem parafiranju dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja navedli, da ta pomeni vsaj še "nekaj upanja, da se bomo izognili večji krizi javnih financ". "Kljub temu pa je dejstvo, da vlada zelo nekorektno deli učinke gospodarske rasti," so ob tem dodali.

Sindikati javnega sektorja in vlada so včeraj namreč parafirali dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov za leti 2017 in 2018. Za leto 2017 je predvideno odpravljanje plačnih anomalij, sproščanje pri regresu ter premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Skupni učinek na javnofinančne izdatke v letu 2017 naj bi znašal 56 milijonov evrov.

Na GZS so ob tem izpostavili, da bo za približno 157.000 javnih uslužbencev skupaj z že prej dogovorjenimi sprostitvami napredovanj in plačnih lestvic (110 milijonov evrov) na voljo 166 milijonov evrov več. "Skupaj z učinki davčnega prestrukturiranja (20 milijonov evrov za javne uslužbence) to pomeni 1180 evrov več na javnega uslužbenca ali desetkrat več kot za večino zaposlenih v gospodarstvu. V letu 2018 pa naj bi prejeli še dodatnih 370 evrov več," so izračunali analitiki GZS.

Po sporazumu med vlado in zdravniškim sindikatom Fides pa se bo našlo za 6800 zdravnikov 36 milijonov evrov. "To je skupaj z učinki davčnega prestrukturiranja okoli 5300 evrov na zdravnika ali 50-krat več kot za povprečnega delovno zaposlenega v državi Sloveniji pri davčnem prestrukturiranju," so opozorili.

Analitiki so medtem izračunali, da bo vlada zaposlenim v povprečju namenila zgolj 110 evrov več na leto. Za davčno razbremenitev plač armade 800.000 zaposlenih bo namreč namenila v naslednjem letu 90 milijonov evrov. "Ta izpad priliva pa bo počrpala z višjim davkom od dohodka pravnih oseb. Torej bodo to plačala podjetja. Razlog za mizerno razbremenitev naj bi bila - javno-finančna vzdržnost," so dodali.

"Lahko smo zadovoljni, ker se je ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju uspelo izpogajati tako, da se niso uresničile najbolj črne napovedi o dodatni obremenitvi davkoplačevalcev kar za 215 milijonov ali delovno aktivnih za 320 evrov na leto. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da so največje žrtve takšnega vladnega pogajanja s sindikati javnega sektorja podjetja in zaposleni v gospodarstvu," so prepričani na GZS.

Po njihovem mnenju vlada s takšnim ravnanjem "ogroža tudi okrevanje javnih financ, predvsem pa ogroža možnosti, da bi se Slovenija po koncu krize vendarle hitreje približala povprečni razvitosti v EU".

Ob tem GZS opozarja, da bodo stroški dela višji tudi v letu 2018, ker bodo imele uvrstitve v višje razrede učinek šele od drugega polletja 2017 naprej. "Teh podatkov pa ni v javnosti. Zato zahtevamo od vlade in sindikatov, da javnosti pregledno predstavijo tudi finančne učinke dogovora za leto 2018".

Podatki statističnega urada sicer kažejo, da je bilo oktobra zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju skupaj 742.174, samozaposlenih pa okoli 87.128. Podatki o delovno aktivnih za september pa kažejo na 589.129 delovno aktivnih v zasebnem sektorju in 235.309 v javnem.