Gurria, ki na delovnem obisku v Ljubljani danes predstavlja poročilo Ekonomski pregled za Slovenijo 2015, je na novinarski konferenci spomnil, da je Slovenija v minulih nekaj letih zahvaljujoč sprejetim reformam in nekaterim zunanjim dejavnikom, kot so depreciacija evra in nizke cene nafte, iz recesije prešla v gospodarsko rast.
A delo še ni končano. "Povratek k rasti je razlog za čestitke, vendar bo treba narediti več, da pride Slovenija na pot močnejše rasti," je opozoril Gurria. Ključne izzive, ki čakajo državo, je strnil v tri točke - nadaljnje prestrukturiranje bank in podjetniškega sektorja, nadaljevanje fiskalne konsolidacije in strukturne reforme.
Od enkratnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ bomo morali preiti k bolj strukturnim, za vzdržnost javnih financ pa bo zaradi hitre rasti staranja prebivalstva v Sloveniji še posebej pomembna pokojninska reforma, je povedal Gurria.
Pri tem se mu zdi bolj kot leto, do kdaj bi Slovenci morali delati, pomembna pričakovana življenjska doba, na katero bi vezal reformo. Na vprašanje, kdaj bi morali sprejeti novo reformo, ni dal natančnega odgovora. "Čim prej tem bolje," je dejal in poudaril, naj država pred tem opravi primerno razpravo, saj je to medgeneracijsko vprašanje.
Gurria, ki se, kot pravi, zaveda politične realnosti in dejstva, da politično prizorišče tvorijo različne stranke, je ob tem slovenskim predstavnikom oblasti poslal še eno sporočilo - vprašanje pokojninske reforme je treba nasloviti z dolgoročno vizijo in politično modrostjo, na kratek rok pa bo treba porabiti "nekaj političnega kapitala".
Cerar je pojasnil, da vlada že intenzivno razpravlja o vprašanju pokojninske reforme. Pri tem bo eden od pomembnih dejavnikov tudi pričakovana življenjska doba, verjetno pa ne edini, je povedal.
Med strukturnimi reformami, ki jih bo morala Slovenija izvesti, je Gurria med drugim izpostavil področje davkov, trg dela in zdravstvo. "Pri tem gre za vse stvari, ki vzamejo čas. Nobena od teh stvari ne da rezultatov takoj, vendar morajo biti narejene," je Gurria pojasnil, kaj razume pod strukturnimi reformami. Nujni se mu zdijo tudi ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in korporativnega upravljanja.
Glede privatizacije je prvi mož OECD dejal, da je treba pri tem upoštevati širšo sliko. Odgovoriti bi si morali na vprašanje, kakšna je vloga države v gospodarstvu in zakaj bi morala država imeti v lasti podjetja; če se odločimo, da določenih podjetij ne bi radi privatizirali, potem bi morali poskrbeti za kompetentno vodenje teh podjetij, transparentno delovanje in za to, da bodo plačevala davke in da ne bodo deležna privilegijev, je pojasnil.
Cerarju se zdi prav, da se država suvereno odloči, kaj prodati in kaj obdržati v svoji lasti, se pa strinja, da mora biti upravljanje podjetij organizirano predvidljivo in da moramo izboljšati korporativno upravljanje in nadzor. "Tudi tu smo na zelo podobnih frekvencah razmišljanja," je dejal.
Cerar je sicer izrazil zadovoljstvo, "da so naša pot, kot jo je začrtala ta vlada, in vse usmeritve ter ukrepi zelo v soglasju s tem, kar nam svetuje OECD". Kot je dejal, se vlada še posebej zaveda pomena strukturnih reform.
Teh ne potrebujemo le zaradi izhoda iz krize, ampak tudi zato, ker prihaja v svetu do številnih sprememb, npr. na področju tehnologije, informatike, krepi se vpliv Azije in Južne Amerike. "Vse to terja odzivnost," je opozoril premier. Vlada na razvoj gleda celovito, se pa Cerar zaveda, da so izzivi naše države trenutno bolj osredotočeni na področje financ in sociale.
Strani sta se dogovorili tudi, da bo OECD Sloveniji z znanjem in nasveti pomagala pri pripravi nacionalne razvojne strategije do leta 2050, je povedal premier in spomnil, da ima Slovenija trenutno zelo veliko različnih strategij. "Končno je nastopil čas, da iz vsega tega sestavimo krovno strategijo, ki nam bo dala skupno vizijo in usmeritev za naprej," je povedal.