Študijo so izvedli v 22 članicah OECD - Slovenije ni bilo med njimi - ter v Rusiji in na Cipru, zajela je 166.000 ljudi, starih med 16 in 65 let.
Le 4,9 odstotka Japoncev je za branje dobilo oceno ena ali manj na lestvici od ena do pet, medtem ko je vsak peti Japonec dobil oceno štiri ali pet, kar pomeni, da je sposoben ob branju izvesti več operacij, od branja do interpretiranja in obdelave informacij v besedilu.
Visoke ocene za branje so dobili tudi odrasli na Finskem.
Po drugi strani pa je visoko oceno dobil le vsak dvajseti Italijan ali Španec, medtem ko je bilo povprečje za OECD pri 15,5 odstotka ljudi.
Podobno je bilo pri matematičnih sposobnostih, kjer so Japonci spet prekašali vse ostale. Le dobrih osem odstotkov jih je imelo težave pri enostavnem seštevanju in so dobili oceno ena ali manj. Po drugi strani je bilo v Franciji takih 28 odstotkov, v Italiji in Španiji pa 30 odstotkov.
Pri računalniški pismenosti in obvladovanju digitalnih veščin so na prvem mestu Švedi, saj jih je visoke ocene dobilo 8,8 odstotka, sledijo Finci in Švedi.
Je pa raziskava pokazala, da je povsod vsaj desetina ljudi, ki nimajo osnovnega znanja za uporabo računalnika.
Pokazala je tudi, da imajo ljudje z dobrimi bralnimi sposobnostmi za 60 odstotkov višje plače kot tisti, ki so na tem področju manj kompetentni.
Poleg tega je tveganje za brezposelnost pri tistih, ki so za branje dobili oceno ena ali manj, precej večje kot pri ostalih. Te osebe so tudi navajale, da so slabšega zdravja.
Raziskava ni zajela Slovenije, vendar pa je na spletni strani OECD zapisano, da se je leta 2012 začel drugi krog raziskave o sposobnostih odraslih, ki je zajela dodatnih devet držav, med njimi Slovenijo. Podatke bodo zbirali prihodnje leto, rezultati pa bodo objavljeni leta 2016.