Kupca, ki je bil v trgovini v družbi partnerke, je opozorilo trgovke tako razjezilo, da ji je razburjeno odvrnil, kako ga nima nobene pravice opozarjati glede nošenja maske in da jo bo tožil. Kar nekaj časa ji je na ves glas delil vedno ene in iste levite, trgovka pa je medtem že klicala varnostnika, kajti nikoli se ne ve, v kaj vse se lahko spremeni nenaden besedni napad.
Kupec se tudi po prihodu varnostnika ni umiril in ponavljal, kako je trgovka ravnala nepravilno in ji vnovič pretil z vložitvijo zasebne tožbe, varnostniku pa od razburjenja s tresočim glasom dejal: »Midva oba veva, kaj je zakon o zasebnem varovanju! Po tem zakonu lahko zasebno varovanje izvajate le vi, ne pa ona (trgovka)! Nima mi pravice govoriti in zato jo bom tožil na zasebno tožbo.« Spet se je obrnil proti trgovki, od nje zahteval ime in priimek, ter pribil, kako se bodo spoštovali ustava in zakoni.
Uslužno, kot da pred njim stoji kakšen poveljnik, je varnostniku ogovoril: »Vas bom upošteval, ona (trgovka) pa nima nobene pravice zahtevati to od mene, ker imate samo vi pooblastila, da uvajate zakon o zasebnem varovanju in izvajate ukrepe, za katere sami veste, kateri so.« Varnostnik mu je pojasnil, da dobro ve, katere ukrepe imajo: »Gospa je tu zaposlena in njena dolžnost je, da opozori, če stranke nimajo maske.«
»Ne, ni res!« je vpil kupec: »Nima pravice opozarjati!« Predrzen kot je bil, je bil z varnostnikom kar naenkrat na ti: »Ukrepe opozorila lahko izvajaš le ti, kot varnostnik na zasebnem varovanem območju!« V izogib stopnjevanju konfliktu je varnostnik želel kar se da pomiriti kupca: »Potem pa vas, prosim, da si nadenete masko.«
Po tej prošnji je situacija postala že malce tragikomična, saj se je kupec začel obnašati kot poreden otrok iz soseske, ki takoj uboga, če izza vogala prihrumi kakšen sosed z mišicami in gromkim glasom: »Ni problema, gospod, vas bom upošteval, vas (se obrne proti trgovki), bom pa tožil na zasebno tožbo!«
Za povrhu je bil tako predrzen, da ji je naročil: »Zdaj pa vas prosim, da me postrežete!« Ko mu je odvrnila, da ga bo postregla njena kolegica, je še kar naprej vztrajal: »Ne ni res, nimate pravico odklanjati postrežbo! Zahtevam, da me vi postrežete!«
Trgovka nato varnostniku: »A lahko midva odideva?« Kupec kljub varnostnikovemu pojasnilu, da bosta odšla, še kar ni odnehal in se obnašal kot cepetajoč otrok.« »Zahtevam, da me ona postreže!«, je kričal. Ko sta mu varnostnik in trgovka povedala, da to ne bo mogoče in da bo moral vse, kar potrebuje, urediti pri sosednjem pultu, je za trgovko, ki se je že oddaljevala skupaj z varnostnikom še zavpil: » Midva se bova še slišala! Stoodstotno!«
Da takšno agresivno obnašanje kupcev do trgovk, sploh v času epidemije, ni redko, prav nasprotno, čri čemer Ljubljana izstopa v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti, nam je potožila trgovka iz druge trgovine, ko smo ji povedali, čemu smo bili priča: »Vam povem, to kar se dogaja po trgovskih centrih v Ljubljani, je neobvladljivo, sploh ne razumem, od kje vse prihajajo vsi ti agresivni ljudje!«