Revija Reporter
Slovenija

Grims: Če Janši vzamejo mandat, gremo na ustavno sodišče

STA

10. okt. 2014 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Po oceni poslanca SDS Branka Grimsa se očitno nekateri zelo veselijo, da bi po upravni poti zavlekli postopek po morebitnem prenehanju poslanskega mandata Janezu Janši. A opozarja, da odvzem mandata pomeni tudi potrditev nadomestnega mandata, kar pa da bi odprlo pot na ustavno sodišče - tudi tistim, ki bi jim bila kršena aktivna volilna pravica.

Mandatno-volilna komisija (MVK) je včeraj okoli devet ur namenila razpravi o vprašanju prenehanja Janševega poslanskega mandata. Odločitev je prepustila DZ, ki naj bi po neuradnih informacijah o tem odločal že v sredo.

MVK poslancem predlaga, naj glasujejo o tem, ali Janši kljub zaporni kazni ne preneha mandat in lahko opravlja poslansko funkcijo. Če ta sklep ne bo sprejet, pa predlagajo ugotovitev, da zaradi obsodbe Janši na podlagi zakona mandat preneha. S slednjim se DZ le seznani.

V SDS so prepričani, da je zadnji sklep brezpredmeten, saj da so najprej izglasovali, da Janši mandat ne preneha. Sklep MVK po Grimsovih besedah pomeni kršitev ustavnega reda ter konvencije o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Po njegovem mnenju nista pomembna ime in priimek tistega, ki ga neposredno zadeva, pač pa, da se s tako odločitvijo posega tudi v aktivno volilno pravico tistih, ki so poslancu dali svoj glas. Gre za več kot 6000 ljudi, ki so Janšo podprli, je spomnil v izjavi za medije.

Zato je po Grimsovem mnenju ena sama pot, to je iskanje zaščite na ustavnem in zatem na evropskem sodišču. Brez izjeme sta, kot je dejal, obe sodišči vedno v takšnih primerih vrnili mandat in izrekli izrecen ukrep za varovanje človekovih pravic.

Po poslančevih besedah se očitno nekateri veselijo, da bi po upravni poti zavlekli postopek. A je opozoril, da pomeni odvzem mandata tudi potrditev nadomestnega poslanskega mandata, kar pa "odpira direktno pot na ustavno sodišče, prav tako pa imajo direktno pot na ustavno sodišče tudi vsi tisti, ki jim je kršena aktivna volilna pravica".

Sicer pa je pot na ustavno sodišče v primeru Janše že odprta s tem, ko je vrhovno sodišče v primeru Patria odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, pravi Grims.

Na vprašanje, ali bo Janšev nadomestni poslanec prevzel mandat, pa je Grims odgovoril, da naslednjega poslanca ne bo, saj bo "poslanec Janša".

Na včerajšnji seji MVK je bilo sicer precej postopkovnih zapletov, iz več strank so priletele kritike na vodenje seje. Poslanec NSi Jožef Horvat je tako sejo predčasno zapustil in vodenje v njenem zadnjem delu označil za farso.

Podobno so kritični v ZL. Kot so navedli v sporočilu za javnost, 9. člen zakona o poslancih jasno zapoveduje, da poslancem, ki so pravnomočno obsojeni na več kot šest mesecev zapora, preneha mandat. Spomnili so, da so že pred dobrima dvema mesecema MVK predlagali sklep, da DZ ugotovi prenehanje mandata Janši, ki pa takrat ni dobil podpore nobene parlamentarne stranke.

"Koalicija ni hotela sprejeti odločitve, zato je ustanovila komisijo, katere namen je bil izključno izogibanje politični odgovornosti za sklep, ki bi moral biti samoumeven. Danes smo bili ponovno priča izogibanju odgovornosti," opozarjajo v ZL.

Na včerajšnji seji MVK je namreč ZL predlagala isti sklep, ki pa "kljub deklarativnemu strinjanju koalicije z njegovo vsebino" tudi tokrat ni dobil podpore. SMC oz. koalicija sta znova "podaljšali farso okoli poslanca zapornika", namesto ene odločitve pa so sprejeli dve, ki pa še ne zagotavljata prenehanja poslanskega mandata, navajajo v ZL.

Poslanec ZL Matjaž Hanžek je sicer po seji napovedal, da bodo na seji DZ znova predlagali tak sklep.

Po seji je SMC na svoji spletni strani objavila pojasnilo, v katerem je zapisala, da sprejeta sklepa poslancem omogočata sprejeti odločitev, skladno s slovenskim pravnim redom. "Skladno s poslovnikom DZ, po katerem mandatno-volilna komisija seznani DZ z ugotovitvami, sprejetimi na seji, imajo zadnjo odločitev o prenehanju mandata poslanci," so pojasnili v stranki.

Zapisali so, da ima po ustavi v Sloveniji oblast ljudstvo, ki preko izvoljenih predstavnikov uresničuje svojo voljo. "Tako je DZ tisti, ki ima pristojnost, da ugotovi, da je poslancu na podlagi zakona o poslancih mandat prenehal," so pojasnili in dodali, da v javnosti prihaja do napačnih interpretacij, da ima mandatno-volilna komisija pravico in moč odločanja o prenehanju mandata. "Pristojnost mandatno-volilne komisije je obvestiti DZ o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata," so še dodali.