Revija Reporter
Slovenija

Grah Whatmough prosi za sestanek z Golobom, da bi RTVS zagotovil več denarja

STA
9 613

19. sep. 2022 12:03 Osveženo: 12:14 / 19. 9. 2022

Deli na:

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough

Bobo

Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough svari, da je poslanstvo zavoda mogoče zagotoviti le ob njegovi finančni stabilnosti, kar pa brez dviga prispevka RTV ali izdatnega proračunskega finančnega vložka z letom 2023 ne bo več mogoče doseči. Premierja Roberta Goloba prosi za sestanek, kjer bi v dialogu skušali najti rešitev v skupno dobro.

Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Grah Whatmough, ki je ta položaj prevzel aprila lani, poudarja, da so v času njegovega vodenja negativne kazalnike obrnili navzgor in v prvem polletju letos ustvarili 2,5 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Presežek ob polletju gre po njegovih besedah pripisati predvsem višjim prihodkom iz oglaševanja in precejšnjemu prihranku pri odhodkih.

Občutno znižanje stroškov dela je po njegovem pojasnilu posledica uspešnega dogovora med vodstvom zavoda in socialnimi partnerji, na podlagi katerega se bo v dveh letih upokojilo približno 150 ljudi, zavod pa bo prihranil skoraj pet milijonov evrov na leto. "Tak prihranek ni uspel še nobenemu vodstvu do zdaj," je zapisal v odprtem pismu predsedniku vlade Golobu.

Vendar pa je načrt za izboljšanje finančnega stanja v javnem zavodu tako kot številnim drugim subjektom prekrižala svetovna energetska kriza, je spomnil. Alarmanten dvig cen energentov je namreč po njegovih besedah drastično posegel v finančno stabilnost zavoda. Če so lani za električno energijo odšteli dobre tri milijone evrov, je ocena stroška elektrike v prihodnjem letu 11,5 milijona evrov. Po njegovih navedbah bodo stroški elektrike na zavodu v prihodnjem letu torej glede na preteklo leto višji za več kot osem milijonov evrov.

Ob predpostavki, da se bo vlada dogovorila za dvig plač v javnem sektorju, kar pomeni tudi obvezo za RTVS, v zavodu ocenjujejo, da bo prihodnje leto pri njih nastala kar devetmilijonska vrzel. "Ves napor vodstva in socialnih parterjev se bo tako v hipu izničil, pokritje tako velike izgube brez pomoči ustanovitelja pa bi bilo mogoče le, če bi število zaposlenih zmanjšali kar za 300," je opomnil.