Gradbeni kartel za Zokija

Člani novega gradbenega kartela so se sestali 14. decembra, le deset dni po predčasnih volitvah, in začeli načrtovati, kako si bodo delili investicijske posle iz državne malhe. Kraj »skrivnostnega« srečanja je bil Velika Pirešica pri Žalcu. Memorandum, ki je v pisni obliki nastal po srečanju, in seznam udeležencev sestanka je sredi prejšnjega tedna prvi objavil spletni portal Požareport. Objava se je zaradi podobnosti z že videnim (in že občutenim) z Zemona hitro razširila po medijih. Zadeva je postala še bolj zanimiva, ker je v memorandumu posebej omenjen Janković kot novi mandatar.

Kasneje je na dan prišlo celo to, da naj bi na sestanku sodeloval tudi Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora pri mestni občini Ljubljana (MOL) in kandidat za ministra v vladi, ki jo je pred propadom v parlamentu načrtoval Zoran Janković. Gajšek je za Finance dejal, da z domnevnim kartelom nima nič in da je bil na sestanek vabljen le kot moderator za memorandum Pirešica 2011 o položaju v gradbeništvu. Drugače pa v istem časopisu pojasnjuje Branko Kidrič, župan Rogaške Slatine in predsednik celjskega društva gradbenih inženirjev, ki pravi, da je Gajšek vodil celoten sestanek in sprejemanje sklepov. To so potrdili tudi v CM (Ceste in mostovi) v Celju.

Memorandumski gradbeni kartel

Kaj natančno določa sporni memorandum? Sestavljen je v treh točkah in potrjen z 29 podpisi. V prvi točki udeleženci sestanka ugotavljajo, »da so izvajalci gradbenih del v veliki krizi. Zaradi tega pozivamo (novo, Jankovićevo) vlado, da nemudoma sprejme ukrepe za zagon investicijskega ciklusa in začne odpravljati administrativne ovire.« Prva točka memoranduma je namenjena iskanju stikov in lobiranju v novi vladi, za katero so bili takrat še trdno prepričani, da jo bo sestavil relativni zmagovalec volitev. Kaj pravzaprav za podpisnike pomeni investicijski zagon in kako ga pojmujejo, je natančneje pojasnjeno v drugi točki memoranduma. Najprej omenjajo potrebo po državnem prostorskem načrtu, pridobitev gradbenih dovoljenj in zagotovitev bančnih garancij pri Banki Slovenije in drugih bankah. Največ problemov vidijo v ministrstvu za prostor, ki ga je treba po njihovem mnenju reorganizirati. Želijo si povečanja sredstev za nujna vzdrževalna dela na cestni infrastrukturi v rebalansu proračuna 2012.

In tukaj se začne že videno: cestna infrastruktura je bila vreča brez dna, iz katere so črpali stari propadli gradbinci, začenši z Zidarjem in Črnigojem. Tega se zavedajo tudi novi gradbeni monopolisti – vzdrževanje cestnega omrežja je sredstvo za reševanje podjetij. Temu sledi najbolj grozna formulacija, ki nas neposredno pelje nazaj do zemonskega sporazuma. Gradbinci so zapisali: »Seveda bi ta finančna sredstva vključili po javnih naročilih, ki bi bila 'pravilno' izvedena, da bi omejila konkurenco manjših podjetij.«

Spet je govor o »pravilno« izvedenih javnih naročilih, kar je v posmeh splošnemu zavzemanju politike za boj proti gospodarskemu kriminalu. In spet lahko zelo neposredno beremo, da si nekateri želijo prisvojiti državne jasli in na stranski tir postaviti vsa druga, »neposvečena« podjetja. Omejitev konkurence manjših podjetij spet pomeni kršenje pravil tržnega gospodarstva in uvajanje neuradnih kast. Odgovor na vprašanje, ali so nas stečaji največjih gradbincev, ki (še vedno) paralizirajo slovensko gospodarstvo, kaj naučili, je tako zelo preprost: ne, prav nič.

Podpisniki in koordinatorji kartela

Med podpisniki kartela najdemo 29 imen, ki pomenijo različna podjetja; med njimi je nekaj že znanih in izkušenih »kartelnikov«, nekaj pa je tudi novejših in manj znanih oseb. Nekatera podjetja so na sestanek poslala celo več predstavnikov. Med podpisniki tako najdemo tudi Andreja Kerina iz SCT, ki je tam nastopal kot predsednik Slovenskega združenja za projektni menedžment. Med bolj znanimi obrazi je bil tudi Tomaž Ročnik, brat prve dame Probanke Romane Pajenk, ki velja za nepremičninskega tajkuna v Velenju in je pod lupo protikorupcijske komisije. Med podjetji, ki so bila prisotna tudi v zemonski različici gradbenega kartela, najdemo CM Celje z zastopnikom Vojkom Stermeckim. Med udeleženci so podpisani še Stane Berce (Best), Črtomir Remec (SIZ), Zdravko Zver in Silvo Plesnik (Nigrad), Rado Romih in Bogdan Kočevar (VOC Celje), Ivan Cajzek (Gic Gradnje), Oto Brglez (Kograd Igem), Irena Posavec, Toni Lojen, Igor Ferlež, Dean Person in Stane Remic (vsi Gradbeno podjetje Tržič), Borut Roškar (Urejanje voda VGP Drave) in drugi.

Memorandum je nazadnje v 3. točki tudi določil ožjo koordinatorsko skupino. Na Zemonu je ta vloga pripadla Zidarjevemu SCT, tokrat pa so bili za koordinatorje imenovani štiri predstavniki podjetij, podpisnikov in zainteresirane javnosti. Med njimi je že omenjeni župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, pa podjetnik Martin Plut iz Hidrotehnike. Tretji član koordinacijske skupine je po memorandumu Danilo Senič, direktor podjetja Nivo Celje. Neuradno smo izvedeli, da naj bi Senič tudi sofinanciral Jankovićevo predvolilno kampanjo, tako da je donacije prvaku Pozitivne Slovenije »predlagal« svojim podizvajalcem v zameno za posel. Informacije smo hoteli preveriti pri Seniču, a se na naše telefonske klice in sporočila ni odzval.

VEČ V TISKANI IZDAJI