Gozdovi pri Črnem Kalu bodo potrebovali več desetletij, da si opomorejo po požaru

Na podlagi popisa na terenu so med drugim ugotovili, da je na območju požara pri Črnem Kalu površina vršnega požara 83 hektarjev, pri Obrovu pa je teh površin za 11 hektarjev. Površina talnega požara pri Črnem Kalu znaša 109, pri Obrovu pa 59 hektarjev, je za STA povedal vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Milan Race.

Natančen potek sanacije bodo morali še izdelati, prvi ukrepi pa bodo najbrž sečnja tega, "kar je že tako požgano, da je mrtvo", nato pa bodo najverjetneje sledili ukrepi obnove s setvijo in sajenjem semen in sadik, za kar bo potrebno zagotoviti tudi finančna sredstva. Pri tem Race upa, da bo denar zagotovilo tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Gozd nad Črnim Kalom je bil star med 70 in 80 let, približno toliko časa pa bo potrebnega, da bo gozd spet dobil približno tako podobo kot pred požarom, ocenjuje vodja sežanske območne enote. Kot poudarja, pa tam bor ne bo več rasel oziroma bo rasel v zelo majhnem delu, namesto njega pa naj bi nastal listnati gozd s hrasti, črni gabrom itd.

"Bora ne obnavljamo prav zaradi ogroženosti oziroma nevarnosti zaradi požara," pojasnjuje Race. Prav prevlada borovega gozda oziroma iglavcev na tem območju je po njegovih besedah med vzroki, da je bilo vršnega požara kar okoli 40 odstotkov celotne površine požara, medtem ko je ta delež ponavadi med 15 in 20 odstotki. To je, kot dodaja, v kombinaciji z vetrom in reliefom imelo za posledico, da so gasilci le stežka obvladovali požar, saj je ogenj hitro napredoval in "preskakoval" ceste.

Pri gašenju obsežnih požarov, ki sta v petek izbruhnila na območju Črnega Kala in pri naselju Obrov v občini Hrpelje-Kozina, je sodelovalo več sto gasilcev ter tudi nekaj helikopterjev. Policija vzroke za izbruh obeh požarov še preiskuje, neuradno pa naj bi zaradi požara pri Črnem Kalu kazensko ovadili eno osebo.