Meteorologi: pripravite se na vse hujše in pogostejše vročinske valove

Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje (Arso) je v okviru včerajšnjega posveta o vročinskih valovih izpostavila, da bodo ti v prihodnosti pogostejši, močnejši in bodo trajali dlje časa. To pa po njenih besedah pomeni resno grožnjo za zdravje in kmetijsko pridelavo.

Na posvetu so spregovorili o različnih pristopih k ocenjevanju vročinskih valov in razpravljali o njihovih posledicah. Poleg tega so spregovorili o indeksih, ki so namenjeni identifikaciji vročinskega vala.

Cegnarjeva je ob robu posveta pojasnila, da vremenoslovci določijo razmere, ki so ob posameznem vročinskem valu za ljudi in živali močno obremenilne. Na osnovi tega izdelajo algoritme za napovedovanje vročinskih valov ter za ukrepanje, ki je namenjeno zmanjšanju negativnih posledic teh valov.

Kot je povedala, so si vročinski valovi med seboj različni zaradi njihovega trajanja, ostalih vremenskih razmer in predhodne zgodovine, ki nanje vpliva. Vročinski valovi bodo v prihodnosti še pogostejši, intenzivnejši in daljši, zato pa bodo imeli večji vpliv na umrljivost, obolevnost, vzdržljivost in storilnost.

Učinki valov so, kot navaja Cegnarjeva, odvisni od izpostavljenosti ekstremnim dogodkom in prilagoditvene sposobnosti posameznikov. Študije, ki so jih izvedli na Arsu, so po njenih besedah pokazale, da je zgodnejši vročinski val pomembnejši od ostalih, saj so na naslednje valove ljudje že bolj prilagojeni, negativni učinki pa se tako zmanjšujejo. Drugi dejavniki, ki ob vročinskih valovih vplivajo na ljudi so tudi onesnaženost, psihofizična kondicija, klimatizacija in prilagojenost na vročino.

Vpliv vročinskih valov lahko tudi omilimo. Med preventivnimi ukrepi je omenila dovolj zelenja v mestih, primerno izoliranost stavb, zunanje senčenje in uporaba klimatskih naprav. Med posameznimi deli mesta so lahko velike razlike v posledicah vročinskega vala. Nove stavbe so po njenih besedah veliko bolj prizadete kot stara mestna jedra z debelimi in kamnitimi zidovi, ki omogočajo boljše razmere za življenje.

Pomembni ukrepi med vročinskim valom pa so med drugim uživanje zadostne količine vode in primerno razmerje med aktivnostjo in počitkom. Priporočljivo je vročinske vale preživeti v višjih legah, ob vodi ali v bližini gozdov. Temperaturne razlike med mestom in podeželjem so namreč lahko v času vročinskega vala kar velike.

O sami napovedi vročinskih valov v letošnjem letu pa je Cegnarjeva izpostavila, da je letošnje leto že prineslo dva ekstrema, povprečno zelo hladen januar, ter topel marec, kar presega dolgoletno povprečje. Zato lahko tudi letošnje poletje prinese zanimivo vremensko dogajanje, je še povedala.

Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da je njihova raziskava vročinskih valov v povezavi z umrljivostjo pokazala, da so ob vročinskem valu najranljivejši starejši ljudje nad 75 let, in sicer zaradi kroničnih in drugih bolezni ter življenjskega sloga. To privede do slabe temperaturne regulacije, ki vodi v dehidracijo. Drugi dejavniki tveganja pa so po njenih besedah med drugim življenje v višjih nadstropjih stolpnic, debelost in socialno-ekonomski status.

Meteorolog Janez Markošek pa je pojasnil, da Arso opozarja na vročinske valove z izdajanjem oranžnih in rdečih alarmov. Za Ljubljano izdajo opozorilo, ko je temperatura več kot 34 stopinj Celzija. Pri izdaji opozorila upoštevajo povprečno najvišje dnevne temperature ter soparnost in trajanje vročine.