Funkcija predsednika vlade in ministrov v skladu z ustavo preneha, ko se po volitvah sestane nov sklic državnega zbora, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve nove. Do ustanovne seje DZ ima vlada še polna pooblastila.

Nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga razlagajo sodišča in vladna služba za zakonodajo

Ker ustava pojma tekočih poslov podrobneje ne opredeljuje, je bilo to vprašanje v preteklosti že večkrat predmet različnih interpretacij. O vprašanju so nekajkrat že odločala sodišča.

Vrhovno sodišče je v svoji odločbi leta 2010 stalo na stališču, da gre za nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razlagati restriktivno. Ker gre za pravni standard, pa je treba njegovo vsebino napolniti od primera do primera in v upravni odločbi ter v primeru upravnega spora tudi v sodni odločbi pojasniti, zakaj je določeno odločitev ministra in vlade, ki jima je funkcija prenehala, šteti med tekoče posle, opozarja vladna služba za zakonodajo. Ta je zadnja priporočila za presojo, ali neka zadeva še sodi v okvir opravljanja tekočih poslov, pripravila konec marca.

Po njihovem mnenju je bistvo omejitev pristojnosti vlade v tem, da naj se vlada v tem času ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in sprejemala novih strateških usmeritev ter "se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti".

Obdobje, ko vlada opravlja le še tekoče posle, pa nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane. Nasprotno, vlada mora opravljati posle, ki so nujni z vidika nemotenega delovanja države in njenih podsistemov in za kontinuirano izvajanje predpisanih nalog in pristojnosti organov državne uprave. "Se je pa pri opravljanju tekočih poslov treba izogibati vsem aktivnostim, ki izstopajo iz normalnega vsakdanjega dela," so zapisali.

Rednih ne, lahko pa predlaga interventne zakone

Tako vlada po njihovem mnenju ne sme sprejemati novih zakonskih predlogov oz. bistvenih posegov v zakone in jih posredovati v zakonodajni postopek. Obstajata pa dve izjemi.

Vlada sme predlagati zakone v zadevah, ki jih po naravi stvari ni mogoče opredeliti kot izvrševanje kakršnekoli politike v smislu strankarskih programov, hkrati pa so neodložljive. Gre denimo za predloge zakonov o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave naravnih in drugih nesreč ali druge predloge zakonov, ki terjajo nagle in neodložljive zakonske intervencije. Takim nujno potrebnim zakonom daje tudi poslovnik državnega zbora posebno prednostno obravnavo, so opozorili v vladni zakonodajni službi.

Prav tako mora vlada storiti vse, kar je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države. "V tem sklopu po našem mnenju ni ovir, da vlada tudi s predlogi zakonov intervenira z namenom, da se odvrnejo zgoraj navedene posledice. Enako po našem mnenju velja glede sprememb ali rebalansa že veljavnega proračuna, če spremenjene razmere terjajo tovrstno ukrepanje za odvrnitev ali preprečitev nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države," so zapisali v priporočila.

Prav tako lahko vlada, ki opravlja tekoče posle, poda mnenje k predlogom zakonov in drugih splošnih aktov, katerih predlagateljica ni sama, jih pa novoizvoljeni državni zbor obravnava v času opravljanja tekočih poslov. Enako velja za vlaganje amandmajev, če vlada oceni, da so ti nujni zaradi preprečitve škodljivih posledic, dodaja vladna služba.

Glede sprejemanja podzakonskih aktov pa zakonodajna služba ocenjuje, da lahko vlada sprejema predpise, katerih izdaja je v posameznem zakonu že izrecno predvidena, oziroma obstaja dolžnost vlade, da jih sprejme. Predpisi, ki jih pristojni organ (vlada, minister) izda po lastni presoji, kadar meni, da je to potrebno v konkretnem primeru za izvrševanje nekega zakona, pa terjajo vsebinsko presojo za posamičen primer.

Dopustno tekoče popolnjevanje delovnih mest, potrebnih za delovanje sistema

Ko gre za kadrovanje, pa je vladna služba ocenila, da je dopustno kadrovanje, s katerim se zagotavlja kontinuirano delovanje države in njenih organizacij oziroma sistemov.

Pri tem je treba presojati vsak posamezen primer posebej in upoštevati, ali in zakaj je neka kadrovska odločitev nujna zaradi potreb delovanja države.

Različnim interpretacijam je prepuščeno tudi vprašanje, ali sme vlada oz. ministri v času opravljanja tekočih poslov podpisovati pogodbe o različnih poslih.

Nova vlada mandat nastopi z imenovanjem ministrov

Aktualni vladi pod vodstvom Roberta Goloba bo torej mandat potekel 10. aprila, ko se bo na ustanovni seji sestal novi sklic DZ in bodo novoizvoljeni poslanci potrdili svoje mandate. Tekoče posle pa bo morala opravljati vse do imenovanja ministrov nove vlade, kar bo sodeč po napovedih strank, izvoljenih v novi sklic DZ, še tedne, če ne mesece.

Oblikovanje nove vlade sicer steče po konstituiranju državnega zbora, ko je potrjena vsaj polovica poslanskih mandatov. Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že napovedala posvetovanja z novimi vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih za mandatarja. Mandat bo podelila tistemu, ki ji bo prinesel 46 glasov. Če ji tega ne bo mogel obljubiti noben kandidat, je možno, da v prvem krogu ne bo predlagala nobenega kandidata.

Če bo presodila, da nekdo takšno podporo ima, pa bo kandidata za predsednika vlade predlagala DZ v potrditev. Parlament volitve predsednika vlade nato opravi najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi kandidature. Mandatarja za sestavo nove vlade DZ voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.

Tudi ko je mandatar izvoljen, prejšnja vlada še vedno opravlja tekoče posle, dokler niso imenovani tudi ministri. Glede na zakonske roke mora novoizvoljeni predsednik vlade ministre predlagati v 15 dneh po svoji izvolitvi. Kandidati se morajo pred glasovanjem predstaviti še pred pristojnimi delovnimi telesi DZ.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, ko sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Še neimenovane ministre pa mora novi premier predlagati v desetih dneh.

Po imenovanju vlade prejšnji premier preda posle svojemu nasledniku, običajno še isti dan po imenovanju. Sledijo primopredaje na posameznih ministrstvih.