Golob na Dunaju kritiziral Avstrijce

"Zavedamo se bogastva manjšin. Najpomembnejša iniciativa na področju slovenske manjšine na Koroškem je, da bi v vrtce ponovno pripeljali slovenski jezik in okrepili prisotnost slovenščine v predšolskem obdobju," je na skupni novinarski konferenci z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem izjavil Golob.

Ponovno je bil kritičen do podaljševanja nadzora na slovensko-avstrijski meji, češ da "podatki kažejo, da tovrstni ukrepi ne zaustavljajo migracij". Spomnil je, da v Evropskem svetu poteka debata, kako s skupnimi napori učinkovito nasloviti problem ilegalnih migracij. Z avstrijskim kanclerjem pa sta se strinjala, da bi morali okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora.

"S tem si želimo zaustaviti ali vsaj upočasniti priliv migracij. Zgolj kontrola meja pa ne more dati nikakršnih rezultatov," je dodal Golob in izpostavil Dansko kot primer nadzora migracij, ki bi mu državi morali slediti.

Avstrijski kancler je medtem opozoril na obstoj težav v schengnu in poudaril, da je za Avstrijo zaščita meje izrednega pomena. "Tu pa moramo kombinirati različne ukrepe," je dejal in med drugim izpostavil krepitev sodelovanja s tretjimi državami, kot so Maroko, Egipt in Indija.

Poudaril je, da se Slovenija sooča z visokim migracijskim pritiskom iz Hrvaške. Na vprašanje zakaj je nadzor vzpostavljen ravno na slovenski meji in ne na meji z Italijo, kjer naj bi bil pritisk za Avstrijo večji, pa je odgovoril, da se je pot migrantov spremenila zaradi strogega nadzora slovenske meje.

"Slovenija nima namena uvajati mejni nadzor nad Hrvaško. S tem tudi dajemo zgled Avstriji, da problematiko migracij lahko rešujemo na drugačne načine," je odvrnil Golob in naznanil iniciative Slovenije za mešane patrulje po celotnem ozemlju držav ne samo na mejah.

"Gospodarstvo potrebuje migracije, vendar se morajo te izvajati po pravilih. V kolikor nam uspe pritisk na mejah zmanjšati, pa se lahko začnemo pogovarjati o drugačnih ukrepih na meji," pa je dodal Nehammer.

Slovenski premier in avstrijski kancler sta se strinjala, da sta Avstrija in Slovenija naravni zaveznici pri podpori državah Zahodnega Balkana, pri čemer pa je Golob opozoril, da proces širitve EU ne deluje.

"Moramo priti do spremembe procesa širitve z namenom, da države Zahodnega Balkana čim hitreje intergriramo v prostor EU. To ne pomeni nujno polnopravnega članstva čez noč, ampak moramo spremeniti proces približevanja in vključevanja v EU," je dejal in opozoril, da nekatere države na Zahodnem Balkanu na naslednji korak pri vstopnih pogajanjih čakajo že 20 let.

Prav tako je dejal, da je ena od posledic ruske agresije tudi potreba po neodvisnosti od ruskega plina. S kanclerjem sta razpravljala o alternativnih virih, ne le iz Alžirije temveč tudi o terminalu na Krku.

"Zgradili bi alternativni vir. Začne se na Omišlju, prečka Slovenijo, Avstrijo in plin pripelje vse do Bavarske. Takšna iniciativa zahteva določene posege v obstoječe plinsko omrežje, ampak nas lahko razbremeni odvisnosti od ruskega plina," je dejal in dodal, da danes že obstaja iniciativa, da se organizira konzorcij podjetij.