Golob bo obiskal nemškega kanclerja Scholza

To kaže, kako močno si želi nova slovenska vlada utrditi sodelovanje z največjo članico EU in obenem ključno slovensko gospodarsko partnerico.

Potem ko je prejšnja vlada predvsem krepila odnose z državami srednje Evrope, želi Golobova vlada, kot je nedavno dejala ministrica Fajon, zunanjo politiko voditi "v smer jedrnih držav Evrope" in krepiti sodelovanje "na osi Berlin, Pariz, Rim".

Fajon in njena nemška kolegica Annalena Baerbock sta 1. julija v Berlinu podpisali akcijski načrt o triletnem strateškem sodelovanju med državama na številnih področjih ter napovedali nadaljnjo krepitev in širitev sodelovanja.

Kot so pred obiskom v Berlinu zapisali v premierjevem kabinetu, bosta s Scholzem izmenjala poglede o aktualnih razmerah, ki so na dnevnem redu voditeljev EU, ter govorila o možnostih nadaljnjega sodelovanja med državama. Premierja bo spremljal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

V ospredju bo seveda vojna v Ukrajini in njene vse hujše posledice tudi za druge evropske države, ki se soočajo z rastjo cen hrane in energentov ter težavami pri oskrbi s slednjimi.

Nemčija je v preteklosti veliko sodelovala z Rusijo in je od nje energetsko močno odvisna. Še posebej sporen je bil projekt izgradnje plinovoda Severni tok 2. Ob začetku ruske invazije je bil Berlin tarča kritik Kijeva, ker je omahoval z dobavo težkega orožja Ukrajini.

Vmes je ta le stekla, med drugim v okviru t. i. krožnih menjav, pri čemer se je omenjala tudi Slovenija, a se ti načrti doslej niso konkretizirali. Pogovori naj bi sicer po navedbah nemške strani še potekali na ravni obrambnih strokovnjakov.

Nemčija sama se je v luči vojne v Ukrajini odločila za izdatno krepitev obrambnih izdatkov. Scholz je pred kratkim napovedal oblikovanje moderne in "največje konvencionalne vojske v Evropi".

Golob se na pogovoru z njim verjetno ne bo mogel izogniti vprašanjem o obljubljenem nakupu oklepnikov boxer, potem ko je njegova vlada po prevzemu položaja napovedala revizijo nakupa, ki ga je sklenila še prejšnja vlada. Baerbockova je po srečanju s slovensko kolegico sicer zatrdila, da pritiskov na Ljubljano iz Berlina glede tega ni.

Nemčijo tako kot Slovenijo skrbijo varnostna tveganja, ki jih vojna v Ukrajini prinaša za regijo Zahodnega Balkana. Vprašanje širitve unije na Zahodni Balkan bo zato, kot so napovedali v Golobovem kabinetu, prav tako tema njegovih pogovorov z nemškim kanclerjem.

Nemčija je zagovornica širitve EU na Zahodni Balkan in pod prejšnjo kanclerko Angelo Merkel je leta 2014 zaživel t. i. berlinski proces, ki naj bi vzpodbudil približevanje regije uniji in je kot tak komplementaren procesu Brdo Brioni. Tako Scholz kot Baerbockova sta letos obiskala države Zahodnega Balkana in napovedala revitalizacijo procesa.

Nemčija je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, še posebej na področju avtomobilske industrije in novih tehnologij. Razmere v tej državi so zato ključnega pomena za slovensko gospodarstvo.

Obeti sicer niso najboljši. Nemško gospodarstvo vse bolj skrbijo rast cen energije, logistične težave in pomanjkanje materialov ter velika negotovost na svetovnih trgih. Zaradi visoke inflacije in strahu pred recesijo je rekordno nizko tudi razpoloženje nemških potrošnikov.

Potem ko je Rusija v minulih tednih znižala količino dobavljenega plina, se pristojni v Nemčiji zdaj pripravljajo na možnost popolne prekinitve dobave.

Po podatkih portala Izvozno okno je lani blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo znašala dobrih 13 milijard evrov, od tega je bilo za 6,8 milijarde izvoza. V prvih treh mesecih tega leta pa je blagovna menjava znašala skoraj 3,7 milijarde evrov.

Politični odnosi med Slovenijo in Nemčijo so odlični. Pred Fajonovo je Nemčijo februarja letos obiskal njen predhodnik Anže Logar. Zadnji obisk slovenskega premierja v Berlinu je bil oktobra 2018, ko je bil tam Marjan Šarec.

Kanclerja Scholza, ki je položaj prevzel konec lanskega leta, na obisk v Slovenijo še ni bilo, njegova predhodnica, dolgoletna kanclerka Angela Merkel, pa je Slovenijo nazadnje obiskala oktobra lani. Udeležila se je vrha EU-Zahodni Balkan in ob tej priložnosti iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejela red za izredne zasluge.